november 2013

Legalizacija črnih gradenj bi bila v trenutnih razmerah škodljiva

28. 11. 2013

Sporočili Mreže za prostor ter skupine Odgovorno do prostora!

Skupina Odgovorno do prostora! je danes poslala odgovornim in širši zainteresirani javnosti sporočilo, v katerem nasprotuje legalizaciji nelegalnih gradenj, podobno stališče pa je že v ponedeljek posredovala pristojnemu ministrstvu tudi Mreža za prostor. Obe združenji svoje nasprotovanje napovedani legalizaciji utemeljujeta s podobnimi razlogi. Ocenjujeta, da zaenkrat za smiselnost legalizacije nista izpolnjena dva ključna pogoja: 1. ni izdelana ocena stanja in 2. ni vzpostavljen sistem, ki bi zagotovil učinkovito preprečevanje novih nelegalnih gradenj.  Obe združenji zato tudi t.i. moratorij na rušenje črnih gradenj, ki ga je Vlada RS poslala v Državni zbor v obliki sprememb Zakona o graditvi objektov, ocenjujeta kot preuranjen ukrep in opozarjata, da je reševanje problema nelegalne gradnje nujno treba vključiti v kontekst napovedane prenove resorne zakonodaje. Skupina…

Kolesarjenje v Srednji in Vzhodni Evropi na konferenci v Ljubljani

22. 11. 2013

Josip Rotar, Mariborska kolesarska mreža

V Ljubljani je 15. in 16. oktobra potekala mednarodna konferenca o stanju in razvoju kolesarstva v mestih srednje in vzhodne Evrope. Enemu izmed letošnjih največjih dogodkov na področju kolesarjenja kot načina vsakdanjega prevoza v Evropi je prisostvovalo 122 strokovnjakov, političnih predstavnikov lokalnih skupnosti, mestnih uradnikov in aktivistov, ki si prizadevajo za izboljšanje pogojev in promocijo kolesarjenja v mestih. Prisluhnili so 22 predavateljem iz 15 držav, se udeležili vodenega ogleda kolesarskega ogleda preobrazbe slovenske prestolnice v do kolesarjev prijazno mesto, sodelovali na projektni tržnici in diskusijskih delavnicah ter prisostvovali podelitvi nagrade za slovensko občino, ki je v zadnjih 5 letih največ naredila za izboljšanje pogojev in promocijo kolesarjenja v mestu. Konference sta se udeležila tudi predstavnika Mariborske kolesarske mreže. Josip Rotar…

Mestna drevesa lahko zaščitimo

20. 11. 2013

Maja Simoneti

Čas je, da se zavzamemo za zaščito mestnih dreves, kot so to storili že v mnogih mestih po svetu. Drevesa morajo biti v mestu zaščitena pred neprimernim ravnanjem zaradi njihovega pomena za ljudi, za videz mesta, za okolje in za kakovost bivanja nasploh ter tudi zato, ker so pogoji za rast in razvoj dreves v mestu zelo težki. Zaščita je ukrep, ki v javnem interesu preprečuje povzročanje nepovratne škode in uničenje mestnega drevja. Novoposajeno drevo v mestu težko zraste in se razvije v zrelo drevo, zato je vsako odraslo drevo zelo dragoceno. Zaradi številnih koristi imajo drevesa nenazadnje tudi ekonomsko vrednost: v Londonu so pred časom ocenili povprečno vrednost mestnega drevesa v širšem središču mesta na 12.000 funtov. Zaščita je preventivni ukrep, ki v javnem interesu podpira dolgoživost mestnega drevja in skrbi za obnavljanje drevesnega fonda. Zaščititi je…

Participativna prenova Mladinskega centra Mengeš

19. 11. 2013

Petra Očkerl

Arhitektura kot stroka ima izjemno moč nad okoljem, v katerem živimo, saj (pre)oblikuje in organizira stvarni prostor. V sodelovanju z lastniki in upravljalci prostora odloča o videzu, organizaciji, strukturi, delovanju prostora, s tem usmerja naše gibanje po prostoru, našo uporabo tega in v določeni meri tudi naše počutje in vedenje. Politika si prizadeva z različnimi predpisi in regulativami zamejiti interese posameznikov in zagovarjati interese javnosti. Slednjemu je zaprisežen tudi nevladni sektor. Toda kdo lahko zares odloča kakšni naj bodo prostori, ki so v javni ali skupni lasti, ali pa so javni po svoji funkciji? Katera avtoriteta ve, kaj javnost res želi? Da bi zadostili interesu javnosti in naredili prostore prijazne uporabnikom, v zadnjih letih upravljalci prostorov in vodje projektov, ki posegajo v prostor, vse bolj uporabljajo participativni pristop. Na ta način…

Razstava rezultatov fotografskega natečaja Krajina

19. 11. 2013

Društvo krajinskih arhitektov Slovenije vabi v četrtek 21. novembra ob 19.30 na svečano otvoritev razstave fotografij prispelih na natečaj Krajina. Razstava bo v avli nove stavbe dekanata Biotehniške fakultete na Jamnikarjevi 101 v Ljubljani. »Dela, prispela na natečaj Društva krajinskih arhitektov Slovenije ponazarjajo široko pestrost kulturnih krajin, obenem pa potrjujejo, da krajino v vseh razsežnostih raziskujejo številni pozorni opazovalci, ki pri tem ustvarjajo edinstvene fotografske zapise.«, pravi Luka Vidic, član natečajne žirije, v zloženki, ki spremlja razstavo. Natečaj Krajina je društvo organiziralo v čast 20-letnici svojega delovanja lansko leto. Vsi zainteresirani fotografi so lahko prispevali dela v dve kategoriji: Kulturna krajina – barvna fotografija in Strukture v krajini – črno-bela fotografija. Na razstavi bodo predstavljene najboljše od prispelih…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt