november 2013

Nepremičninski davek – da ali ne?

29. 11. 2013

Tedenski pregled objav v medijih

Nepremičninski davek bo danes postal zakon ali zgodovina Ali bomo prihodnje leto državi plačevali davek na nepremičnine ali pa še naprej občinam povečini precej nižja nadomestila za rabo stavbnih zemljišč, bodo danes odločili poslanci. Ponovno glasovanje po vetu državnega sveta bo prva točka izredne seje parlamenta. Po ostrih kritikah, da vlada le intervencijsko polni svojo proračunsko luknjo […]

Nič več rušitev

23. 11. 2013

Tedenski pregled objav v medijih

V prihodnjem letu zagotovo ne bo novih rušenj Vlada je včeraj podprla predlog spremembe zakona o graditvi objektov, po katerem črnograditeljem, ki že imajo pravnomočne odločbe o rušenju, gradbena inšpekcija na njihovo zahtevo dovoli odlog. Predviden je tudi enoletni moratorij na vse odstranitve nedovoljenih gradenj. Približno 2800 lastnikov nepremičnin, kolikor je po podatkih inšpektorata nepremičnine zgradilo […]

Sprejet nov zakon o davku na nepremičnine

16. 11. 2013

Tedenski pregled objav v medijih

DZ sprejel zakon o davku na nepremičnine Državni zbor je v zgodnjih jutranjih urah sprejel nekaj dopolnil k predlogu zakona o davku na nepremičnine. Pred tretjim branjem in s tem dokončno potrditvijo zakona pa so v koaliciji in opoziciji napovedali, da bodo pripravili še nova dopolnila. Predsednik državnega zbora Janko Veber je zato obravnavo prekinil […]

Rušenje domov v TNP

09. 11. 2013

Tedenski pregled objav v medijih

Rušenje črne gradnje Darka Kuzmiča: 30 Bohinjcev, inšpektorja in policisti (foto) Ob Bohinjskem jezeru se je danes začel postopek rušenja črne gradnje Darka Kuzmiča. V podporo Kuzmiču se je pri njem zbralo okrog 30 Bohinjcev, ki so inšpektorja pozvali, naj odloži izvršbo do sprejetja zakona, ki bi omogočil legalizacijo hiške. Ob posredovanju policistov so se […]

Znamo v stare stavbe umeščati nove rabe?

04. 11. 2013

Tedenski pregled objav v medijih

Pokopani pod velikanskimi trgovskimi centri V vsakem od industrijskih središč bi bilo treba izbrati ključna območja in jih ohranjati. Kaj zaščititi? Težka industrija je v polpretekli zgodovini po državi pustila sledi v obliki starih, zapuščenih, zaraščenih tovarn, skladišč, rudnikov in drugih spremljevalnih objektov. Nekateri v tem vidijo umazanijo in sled gnilega socializma, drugi industrijsko dediščino. Kaj […]

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt