Kolesarjenje v Srednji in Vzhodni Evropi na konferenci v Ljubljani

22. 11. 2013

Josip Rotar, Mariborska kolesarska mreža

V Ljubljani je 15. in 16. oktobra potekala mednarodna konferenca o stanju in razvoju kolesarstva v mestih srednje in vzhodne Evrope. Enemu izmed letošnjih največjih dogodkov na področju kolesarjenja kot načina vsakdanjega prevoza v Evropi je prisostvovalo 122 strokovnjakov, političnih predstavnikov lokalnih skupnosti, mestnih uradnikov in aktivistov, ki si prizadevajo za izboljšanje pogojev in promocijo kolesarjenja v mestih. Prisluhnili so 22 predavateljem iz 15 držav, se udeležili vodenega ogleda kolesarskega ogleda preobrazbe slovenske prestolnice v do kolesarjev prijazno mesto, sodelovali na projektni tržnici in diskusijskih delavnicah ter prisostvovali podelitvi nagrade za slovensko občino, ki je v zadnjih 5 letih največ naredila za izboljšanje pogojev in promocijo kolesarjenja v mestu.

Konference sta se udeležila tudi predstavnika Mariborske kolesarske mreže. Josip Rotar je zbranim udeležencem predstavil odnose sodelovanja med organizacijami in ljudmi v Centru alternativne in avtonomne produkcije ter rezultate dela v tem okviru. Predstavitev je požela veliko zanimanja, saj bi na ravni mesta tak model odnosov ustvaril situacijo, zelo plodno za gospodarsko, družbeno in politično vzdržnost ter razvoj potencialov v mestu, tudi kolesarstva. Pri vzpostavljanju sodelovanja med deležniki in omogočanju participacije so največji izziv učinkovita pravna sredstva in zakonodajne spremembe, ki uvajajo tudi sistemske spremembe in odpirajo možnosti za vse prebivalce mesta ali države.

Utrinek-s-projektne-tržnice

Eden osrednjih zaključkov konference je bil, da so, kljub pomembni vlogi kolesarskih civilnih iniciativ in združenj ter vse večjem zavedanju kolesarske industrije o urbanem kolesarstvu kot hitro rastoči tržni niši, za razvoj kolesarstva kot dela identitete, mobilnostne kulture in prometnega sistema mesta še vedno ključni politična volja in usposobljenost mestnih uprav, da na vključujoč način pripravijo in izvedejo prostorsko-načrtovalske, prometno tehnične, infrastrukturne ter promocijsko-marketinške ukrepe za razvoj urbanega kolesarskega sistema. Pri tem je pomembno, da mesta v izogib ponavljanju napak ter za hitrejši prenos dobrih praks čim bolj sodelujejo in učijo drugo od drugega. Če so res kakovostno izvedene dobro premišljene rešitve v katerem koli delu kolesarskega sistema, to praviloma spodbudi kolesarjenje v mestu in zahteva, da se pravočasno razvija druge dele kolesarskega sistema.

Konferenca se je zaključila s podelitvijo priznanja Mariboru kot »Naj kolesarski občini 2013«.  Naziv si je Maribor pridobil predvsem zaradi dobrega sodelovanja med kolesarji in lokalno skupnostjo.

Konferenco CYCLING IN CENTRAL AND EASTERN EUROPEAN CITIES sta v sklopu s strani EU programa Intellegent Energy Europe podprtega projekta Mobile 2020 organizirala Baltic Environmental Forum Germany in Regionalni center za okolje – podružnica Ljubljana. Več o zaključkih Konference najdete v dokumentu Konferenca CYCLING IN CEE CITI ES-ugotovitve in sporočila in na povezavi: http://www.mobile2020.eu/get-connected/lju-conference/presentations.html.

Povzeto po člankih na portalu kolesarji.org ter mkm.kolesarji.org.

kolesarji.org

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt