Spremenimo minus v plus!

17. 09. 2013

Poziv Vladi Republike Slovenije

Pridružujemo se pozivu, da v rebalansu proračuna za leto 2014 zagotovi ukinitev škodljivih subvencij v višini vsaj 100 milijonov EUR in s tako privarčevanimi sredstvi ohrani pravice na področju zdravstva, izobraževanja, sociale, kulture in pokojnin.

Priprava rebalansa proračuna za leto 2014 poteka v času globoke in večplastne krize, skrb zbujajočega proračunskega primanjkljaja in naraščajoče zadolženosti, ki počasi, a vztrajno najeda suverenost naše države. Hudi pritiski s strani različnih interesnih skupin, Evropske komisije in mednarodnih posojilodajalcev otežujejo ohranjanje jasnega pogleda na izvorni namen državnega proračuna, ki je financirati delovanje države tako, da bo z udejanjanjem trajnostne razvojne vizije zagotovljena blaginja za vse njene prebivalce.

Iz publikacije Ukinjanje škodljivih subvencij: uravnoteženje javnih financ s trajnostno vizijo1, ki jo je objavila Umanotera, je razvidno, da je v letu 2011 znesek škodljivih subvencij v sektorjih energije, transporta in kmetijstva presegel 500 milijonov EUR. Navedene subvencije imajo škodljive učinke na okolje in zdravje ljudi, poleg tega pa prejemnikom subvencij pošiljajo napačen signal, da lahko še naprej odlašajo s prepotrebnim trajnostnim prestrukturiranjem, kar zmanjšuje njihovo konkurenčnost in dolgoročno možnost preživetja.

Vsako leto davkoplačevalci npr. plačamo 40 milijonov EUR za subvencioniranje cene dizel goriva domačim in tujim avtoprevoznikom (ki uničujejo naše ceste in onesnažujejo zrak, zaradi česar nam grozi kazen Evropske unije) in 9,5 milijonov EUR za fitofarmacevtska sredstva (umetna gnojila in pesticide, ki zastrupljajo našo hrano, prst in podtalnico ter zvišujejo zdravstvene izdatke). Zaradi prenizkih koncesnin za gospodarjenje z državnim gozdom naša država vsako leto izgubi 22–25 milijonov EUR. Seznam takšnih subvencij je dolg.

S postopno ukinitvijo škodljivih subvencij je mogoče ustvariti več stomilijonske prihranke v državnem proračunu, ki bodo imeli pozitivne posledice na okolje in obenem spodbudili trajnostno prestrukturiranje slovenskega gospodarstva. Ukinitev škodljivih subvencij je konstruktiven varčevalni ukrep, ki hkrati prispeva k udejanjanju trajnostnega razvoja in blaginji za vse – kot takšnega sta ga za doseganje svojih strateških ciljev prepoznali tudi Evropska unija2 in OECD3.

Od Vlade pričakujemo, da bo v procesu priprave rebalansa proračuna za leto 2014 svoj mandat zastavila za zagotavljanje javnega interesa in bo z načrtovanjem proračunske porabe, pa tudi varčevalnih ukrepov, odgovorila na temeljne izzive sedanjega časa in potrebe prihodnjih generacij. Pričakujemo tudi, da bo Vlada v letu 2014 po zgledu vrste uspešnih držav pripravila program celovite dolgoročne zelene proračunske reforme. Zgledi vrste uspešnih evropskih držav kažejo, da takšna reforma ustvarja nova delovna mesta ter ob konsolidaciji javnih financ spodbuja razvoj bolj učinkovitega in okolju prijaznega gospodarstva.

Povzeto po spletni strani www.tretjiclen.si, peticijo lahko podpišete tukaj.

 

1 Publikacija Ukinjanje škodljivih subvencij: uravnoteženje javnih financ s trajnostno vizijo:http://www.tretjiclen.si/scripts/download.php?file=/data/upload/Umanotera_porocilo.pdf
2 Časovni okvir za Evropo, gospodarno z virihttp://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=COM:2011:0571:FIN:SL:HTML 
3 Towards Green Growth
http://www.oecd.org/greengrowth/48224539.pdf

tretjiclen.si

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt