Poletna univerza Urbact iz prve roke

05. 09. 2013

Petra Očkerl

Že na poti z letališča proti središču Dublina sem opazila, da irskemu glavnemu mestu po eni strani uspeva ohranjati svojo tradicionalno avtentičnost in duh po preteklosti, a je po drugi strani še kako živo. V svežem večeru sem prispela na kampus, kakršnega si večina študentov iz naših koncev predstavlja samo v sanjah. Mešanica podob z razglednic angleških univerz in ameriških Ivy league kampusov ter skrivnostnosti, ki veje iz filmov o Harryju Potterju. Trinity College omogoča nastanitev skoraj 700 študentom in zaposlenim in čeprav so zgradbe stare že kar nekaj desetletij so prostori v njih izjemno dobro vzdrževani in bivanje prijetno.

Utrinek s kampusa_Trinity Dublin

Potopis

Destinacija: Trinity College, Dublin, Irska

Namen: Poletna univerza Urbact 2013 (za lokalne podporne skupine)

Urbactova poletna univerza je namenjena članom lokalnih podpornih skupin, t.j. posameznikom, ki v svojih mestih pripravljajo lokalne akcijske načrte, istočasno pa so tudi člani transnacionalnih mrež – Urbactovih projektov. Na njej smo poleg predstavnikov lokalnih podpornih skupin sodelovali tudi predstavniki točk obveščanja iz različnih držav, ki skrbimo za razširjanje glasu o programu Urbact po Evropi. Ker smo povečini tudi sami aktivni na področju urejanja prostora ali pa vsaj angažirani publicisti, smo z veseljem tudi vsebinsko sodelovali v bogatem programu, ki ga je pripravila ekipa sekretariata programa Urbact.

Program, ki je potekal tri dni, je bil zastavljen kot učni proces reševanja problema, vse od detekcije ključnih težav do zasnove lokalnega akcijskega načrta v namišljenem mestu Allium. Allium je primer evropskega mesta s tipičnimi težavami, tako raznolikimi in obsežnimi, da smo se z njimi ukvarjali v osmih tematskih sklopih:

1. Skupni javni prostori (angl. Shared public spaces)
2. Mešana raba mestnih središč
3. Spodbujanje podjetništva
4. Odprte inovacije za trajnostna mesta
5. Javne storitve za 21. stoletje
6. Človeški kapital
7. Prehod v nizkoogljično družbo
8. Privlačno mesto za mlade – za delo in življenje

Delavnica_mladi

Udeleženci smo se tako urili v praktični rabi metode Urbact z improvizirano lokalno podporno skupino, ki smo jo tvorili raziskovalci, mestni uradniki, učitelji, podjetniki itd. iz vseh koncev Evrope. Prejeli smo natančen opis mesta Allium, njegovih težav in želja po izboljšanju stanja. Glede na svoj fokus (naj bodo to mladi, podjetništvo ali kaj drugega) smo se nato lotili reševanja problema, ki pa je bilo ravno zaradi načrtovanega učnega efekta obrnjeno na glavo. Po oblikovanju problemskega drevesa smo izdelali drevo rešitev, nato smo zastavili želene rezultate in iz teh nazadnje izpeljali relevantne aktivnosti. Reševanje mestnih izzivov, ki jih je treba videti v kontekstu celotnega mesta, kar je bil prav tako pomemben aspekt delavnic, namreč pogosto poteka tako, da začnemo z načrtovanjem dejavnosti in aktivnosti še preden smo se dodobra vprašali, kaj pravzaprav želimo spremeniti in kaj doseči. Namen delavnic je torej bil usmeriti člane lokalnih podpornih skupin k oblikovanju lokalnih akcijskih načrtov na tak način, da je končno sprejete aktivnosti mogoče upravičiti z zaznanimi problemi in želenimi dosežki, ki jih je skupina določila na svojih predhodnih srečanjih.

Masterclass_Dublin

Delo po skupinah so popestrila jutranja in večerna predavanja strokovnjakov, županov, predstavnikov lokalne in evropske politike. Še posebej motivacijska sta bila prispevka arhitektke iz pisarne Gehl Architects Camille van Deurs in Furia Honsella, župana nam bližnjega Vidma v Italiji. Camille je v prispevku z naslovom Cities for People predstavila delo svoje pisarne v različnih mestih po svetu, pri čemer je posebej poudarila pomen ljudi tako kot ciljnega prejemnika njihovih posegov kot tudi pomembnega akterja pri njihovem načrtovanju. V svoje delo tako vselej vključujejo predloge prebivalcev, v nekaterih primerih pa so ti celo edina oporna točka pri preurejanje javnih prostorov. Učinke svojih intervencij skušajo ponazoriti tudi z izračuni o dejanski rabi in načinu rabe javnega prostora, ki ga spreminjajo, ter tako zasledovati uspešnost svojega dela.

Furio Honsell je naredil izjemen vtis s predstavitvijo svojega dela v neuradni prestolnici Furlanije – Julijske krajine. Nanizal je izzive, cilje in uresničene spremembe, med katere je vključil vrsto šal na eni in globokih misli o pomenu županskega dela na drugi strani. Povedal je, da se je programu Urbact približal, ker je želel rešiti probleme, ki se pojavljajo v zvezi z Romsko skupnostjo. Zelo se mu zdi pomembna skrb za vse člane družbe in vključevanje vseh v luči t.i. »for-all movement«. Kot primer oddaljenosti nekaterih institucij in organizacij od mestnega prebivalstva je podal nogometni klub Udinese, v katerem ne igra niti en nogometaš iz domačega mesta. Publiko je prepričal s svojo teatralnostjo, pronicljivostjo in izkazano strastjo do svojega dela.

Izjemno poveden je bil kratek govor poljskega poslanca v evropskem parlamentu in predsednika delovne skupine Urban Intergroup, sociologa Jana Olbrychta, ki je poudaril, da morajo biti lokalni politiki, če želijo biti pri izpolnjevanju svojih ciljev uspešni, obdani s strokovno dobro podkovanimi sodelavci. Kot take si predstavlja ljudi, ki imajo znanje in stike iz vse Evrope ter preko osebnega kontakta z evropskimi kolegi spoznavajo ne samo primere dobrih, temveč tudi slabih praks. Le tako je izmenjava izkušenj koristna, je še povedal.

Delovnim dnem so sledili pestri večeri, ki smo jih preživeli na sprejemu pri županu Dublina, v tovarni irskega (tekočega) ponosa – Guinnessa, na dolgih raziskovalnih sprehodih po irski prestolnici in pogovorih ob odličnem irskem pivu. Zadnji dan poletne univerze so organizatorji namenili študijskim izletom. Sama sem si ogledala regeneracijo degradiranega območja ob reki Liffey, ki ga je s pomikanjem proti morju za sabo puščalo pristanišče. Od začetnih opuščenih 40 hektarjev je Dublinčanom doslej uspelo najti novo namembnost za približno polovico območja. Tam so sedaj stanovanjske soseske, kongresni center, pisarniški bloki, gledališče, še zlasti pa sta za mesto pomembna sedeža Googla in Facebooka, ki predstavljata središče razvijajoče se informacijsko tehnološke četrti. Pri tem je izjemno zanimivo, da Dublin niti takemu velikanu, kot je Google, ne dovoli bleščečega napisa na stavbi, v kateri domuje. Mesto se namreč bori proti onesnaževanju z oglaševanjem in informacijskimi tablami velikih dimenzij ter od podjetij zahteva vizualno diskretnost. Tudi na ta način jim uspeva vzdrževati identiteto kraja in izvirnost.

Docklands_ob vodi

Docklands, kot to območje imenujejo domačini, se tako kljub začasnemu zastoju ob izbruhu svetovne ekonomske krize vztrajno spreminja v območje ekonomske rasti in družbenega razvoja.

Rezultat: Štirje dnevi spoznavanja, mednarodne izmenjave izkušenj, usvajanja novih orodij in znanj, druženja, plodnih razprav in pub kulture.

komentarji (2)

  1. V Rigi spodbujajo socialno podjetništvo « Inštitut za politike prostora, 27/09/2013 11:42

    […] partnerskih mest aktivno sodelovali tudi na Urbactovi poletni univerzi v Dublinu, o kateri smo že poročali. Zlasti močno zastopana je bila Riga, kjer si prizadevajo s pomočjo serije eksperimentov, majhnih […]

  2. Krepitev usposobljenosti mestnih deležnikov je pomembnejša kot kdaj koli prej « Inštitut za politike prostora, 22/01/2015 09:41

    […] mestu ter pojasnila, kako je sodelovanje v projektu, na Urbactovih nacionalnih izobraževanjih, na poletni univerzi in izobraževanjih za lokalne politike vplivalo na to, kako sedaj […]

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt