avgust 2013

Detroit: mesto, ki ga je požrla njegova metropolitanska regija

28. 08. 2013

Peter Ramsden, Urbact, prevod Petra Očkerl

Urbane novice v Ameriki so pred kakšnim mesecem zaznamovale tri zgodbe. Prva je bila oprostilna sodba za Georga Zimmermana, morilca Trayvona Martina. Druga nagnjenje Anthonyja Wienerja, ki je bil prvi kandidat demokratov za županske volitve v New Yorku, do sextinga (pošiljanja sporočil s seksualno eksplicitno vsebino) tretja zgodba pa je bila in je še bankrot mesta Detriot. Ta blog govori o Detroitu, mestu, ki ga je požrla njegova funkcionalna urbana regija. Detroit je bilo eno izmed najuspešnejših ameriških mest sredine 20. stoletja. Bilo je avtomobilsko mesto s sedeži podjetij kot so Ford, General Motors in Chrysler, skupaj z množico drugih blagovnih znamk, izgubljenih v prevzemih. Kulturno je bilo dom Tamla Motowna, gosti Univerzo Wayne State in ima impresivne Fordove zdravstvene ustanove. Za politične sladokusce – tukaj so julija 1967 izbruhnili ameriški nemiri s 43 smrtnimi…

Dublin

28. 08. 2013

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Dublin te dni gosti udeležence poletne univerze programa URBACT, zato ob tej priliki obravnavamo pristop irske prestolnice k urbanemu razvoju in pozitivne učinke sodelovanja v programu Urbact. Rast obiska s turizmom potniških križark James Joyce ne bi verjel svojim očem: v dublinskem pristanišču, ki ga večkrat omenja v svojih knjigah, vsak teden pristajajo ogromne križarke dolžine treh nogometnih igrišč, iz njih pa se na mestne ulice izkrca več kot 100.000 turistov na leto. Ti obiskovalci vpijajo znamenito literarno vzdušje – in v trgovinah porabijo milijone evrov. Delno gre za ta uspeh zahvala sodelovanju Dublina v Urbactovem projektu CTUR Port Cities, ki se je zaključil v letu 2011. »Projekt je privedel mestni svet in pristaniške oblasti skupaj,« razlaga John O'Hara, namestnik vodje oddelka za urbanizem, ki je odgovoren za mestni razvojni načrt. »Pred tem smo delali…

Usklajeni predlogi za novo stanovanjsko politiko

25. 08. 2013

Sporočilo za javnost Mreže za prostor

Konec minulega tedna je 13 organizacij, ki si prizadevajo za učinkovito, vzdržno in socialno vključujočo stanovanjsko politiko na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor naslovilo predloge za nov Nacionalni stanovanjski program (NSP). Pod okriljem Mreže za prostor so interesno raznolike organizacije uspele poiskati najnižji skupni imenovalec izhodišč nove stanovanjske politike. Predlog NSP, ki je bil v javni obravnavi letos spomladi, je po njihovem mnenju v veliki meri nekonsistenten tudi zaradi manjka temeljnih usmeritev. Raznolikost sodelujočih organizacij daje dokumentu posebno težo. Skupni jezik so našle tako različne organizacije kot so Združenje lastnikov nepremičnin, Iniciativa za demokratični socializem,  Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana, Slovensko nepremičninsko združenje FIABCI, Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Inštitut za nepremičnine…

Več delovnih mest za boljša mesta?

24. 08. 2013

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Kako lahko mesta podpirajo in spodbujajo rast novih in boljših delovnih mest za okrevanje po krizi? Ta ključni izziv evropskih mest obravnava poročilo "More Jobs: Better Cities - A Framework for City Action on Jobs" iz niza šestih novih Urbactovih tematskih poročil "Cities of Tomorrow: Action Today". Pričujoče poročilo, ki sta ga pripravila Mike Campbell in Alison Partridge, obravnava ukrepe, s katerimi lahko mesta spodbujajo nova delovna mesta. Uporablja se lahko kot pregled obstoječih pristopov, spodbuja lahko razmislek o novih ukrepih ter ponuja nasvete in napotke za oblikovalce politik in strokovnjake. Poročilo »More Jobs: Better Cities - A Framework for City Action on Jobs« je namenjeno strokovnjakom in oblikovalcem politik na mestni ravni, kot tudi tistim, ki se s politikami in praksami zaposlovanja ukvarjajo na nacionalni in mednarodni ravni. Določa celosten sistemski…

Desetletje participativnega prostorskega načrtovanja na Dobrni

22. 08. 2013

dr. Mojca Furman Oman, zavod Metro SR in Urbanisti d.o.o.

V mesecu juniju je na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani potekal strokovni posvet Pametni urbanizem 2013 na temo: Graditi demokracijo - lokalni urbanizem. Gre za enega redkih strokovnih srečanj v Sloveniji, na katerem se predstavljajo številni primeri dobre prakse, tokrat na izredno aktualno izbrano tematiko demokratičnega urbanizma. Številni udeleženci posveta – udeležba gotovo odraža zainteresiranost stroke za podobna srečanja – so v dopoldanskem delu spremljali teoretska predavanja, v popoldanskem delu pa strokovne razprave; ob tem je bila na temo dobrih praks pripravljena tudi spremljajoča razstava. Med drugim je bilo v okviru strokovnih razprav predstavljeno delo v Občini Dobrna, ki ga v biroju Urbanisti, d.o.o. kontinuirano izvajamo več kot desetletje, in predstavlja po našem mnenju primer dobre prakse lokalnega urbanizma oz. prostorskega načrtovanja. Kljub temu,…

Uzakonitev pobudniškega prostorskega načrtovanja

20. 08. 2013

dr. Mojca Furman Oman, zavod Metro SR

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MzIP) je pred začetkom počitnic napovedalo sprejem Pravilnika o podrobnejših pogojih za obravnavanje pobud za spremembo namenske rabe zemljišč v občinskem prostorskem načrtu (v nadaljevanju: pravilnik; gradivo je dostopno na spletu, 21.5.2013, http://e-uprava.gov.si/e-uprava/). Mreža za prostor pozdravlja napore MzIP za poenotenje obravnave pobud v vseh občinah, na enak način in na enotnih obrazcih. S tem bo olajšano delo prostorskim načrtovalcem, ki se v vsaki občini srečujejo s povsem drugačnimi pristopi do zbiranja pobud, predvsem pa bo olajšano delo vsem nosilcem urejanja prostora, ki pobude presojajo vsakokrat na drugih obrazcih. Tudi želja MzIP, da se občane – pobudnike – čim prej obvesti o smiselnosti in ustreznosti njihovih pobud, kar je prav tako eden od namenov pravilnika, je strokovno in z vidika vključevanja javnosti…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt