Ukrepi za umirjanje prometa rešujejo življenja

17. 05. 2013

Izjava za javnost

V letu 2012 se je v Sloveniji zgodilo 609 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi pešci, pri čemer je bilo 110 hudo poškodovanih in 19 mrtvih, kar 89 % nesreč pa se je zgodilo znotraj naselij. Ena zadnjih hujših prometnih nesreč se je zgodila v ponedeljek, 6. maja 2013 na Slovenčevi cesti v Ljubljani, ko sta bili na prehodu za pešce do smrti povoženi dve mladi dekleti. V javni razpravi, ki jo je bilo moč zaslediti po nesreči, je bila povsem spregledana vloga cestne infrastrukture, ki preko ukrepov za umirjanje prometa dokazano preprečuje tovrstne nesreče ali pa njihove posledice znatno omili. V Koaliciji za trajnostno prometno politiko (KTPP) in Skupini za mobilnost Mreže za prostor (MZP) zato pozivamo državo in občine, da pričnejo sistematično in odločno uvajati ukrepe za umirjanje prometa.

Ceste in ulice v naseljih za razliko od državnih cest predstavljajo izrazito mešanje različnih uporabnikov, kot so pešci, kolesarji in vozniki motornih vozil. Najbolj ranljivi udeleženci v prometu so pešci in kolesarji, katere je treba zaradi možnosti hudih poškodb ali celo smrti ob trku z motornim vozilom še posebej zaščititi. Slednje preko »Vizije nič« na več mestih omenja tudi Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022. Med drugim resolucija izpostavlja tudi potrebo po zagotovitvi varnega prometnega sistema, v katerem ima večjo vlogo tudi cestna infrastruktura, ki mora težiti k temu, da ljudje v nesrečah ne bodo umirali ali se telesno poškodovali. Ukrepe za varnejšo ter pešcem in kolesarjem prijaznejšo cestno infrastrukturo že več kot desetletje dosledno zahtevajo tudi nevladne organizacije, med njimi zlasti Ljubljanska kolesarska mreža.

Zdi se, da je Mestna občina Ljubljana (MOL) s sprejetjem dokumenta Prometna politika MOL v letu 2012 to razumela, saj je v njem predvidela številne ukrepe za umirjanje prometa, kot so ožja cestišča in zamiki osi vozišč, dvigi prehodov za pešce, dvigi celotnih križišč, širitev con 30 km/h ali semaforizacija s predčasnim vklopom zelene luči za pešce, ki dokazano pripomorejo k izboljšani prometni varnosti. Obenem si je MOL zadala cilj, ki že za leto 2015 ne predvideva nobene smrtne nesreče pešcev in kolesarjev znotraj obvoznice. Ta cilj v KTPP in MZP vsekakor pozdravljamo, saj izhajamo iz načela, da noben udeleženec v prometu iz krivdnih ali nekrivdnih razlogov ne sme biti kaznovan s smrtjo.

Vendar pa na žalost tem pozitivno naravnanim načelnim ciljem in predlaganim ukrepom ne sledijo konkretne aktivnosti, ki bi omogočale njihovo izvedbo. V tej luči je še posebej sporno tudi stališče enega od oddelkov Mestne uprave MOL do ene od pobud lokalnih prebivalcev, ki so zahtevali varnejši prehod za pešce preko Slovenčeve ceste. Stališče je bilo kljub nedavni tragični nesreči in dejstvu, da je v neposredni bližini omenjenega prehoda tudi osnovna šola, namreč odklonilno.

Zavedamo se, da neodgovornega in škodljivega vedenja posameznih udeležencev v prometu ni možno v celoti omejiti ali odpraviti. Zato se morajo nosilci odločanja poleg vzgoje, preventive, kaznovalne politike in ostalih varnostnih ukrepov, ki so se izvajali že v preteklosti, bolj odločno osredotočiti na ukrepe za umirjanje prometa, ki samovoljo in nevarno vedenje posameznikov dokazano učinkovito preprečujejo. Mestno občino Ljubljana in druge slovenske občine zato pozivamo, da takoj začnejo sistematično in odločno uvajati fizične ukrepe za umirjanje prometa. Enako velja tudi za strateške in izvedbene dokumente države, pri katerih je vloga cestne infrastrukture za prometno varnost precej premalo poudarjena ali celo spregledana. Pri tem naj bo poseben poudarek na takšnem načrtovanju in rekonstrukciji cest, da te ne bodo omogočale prehitre vožnje, na varnih prehodih za pešce, ter na sistemski odpravi lokacij, ki so problematične z vidika prometne varnosti najbolj ranljivih udeležencev v prometu.

Od države in občin pričakujemo odziv in jasno stališče, kako nameravajo izvajati omenjene ukrepe.

 

Koalicija za trajnostno prometno politiko

Mreža za prostor, Skupina za mobilnost

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt