april 2013

Urbani sprehodi spodbujajo pešačenje po vsakdanjih opravkih

25. 04. 2013

Urbani sprehodi 2013

Inštitut za politike prostora v sodelovanju z lokalnimi nevladnimi organizacijami že tretje leto zapored pripravlja urbane sprehode Jane's Walk, ki bodo potekali 4. in 5. maja 2013 v več mestih po Sloveniji. Namen urbanih sprehodov je ozaveščanje o pomenu pešačenja po vsakdanjih opravkih. Letos se nam lahko pridružite v Celju, Idriji, Izoli, Kamniku, Mariboru, Metliki, Piranu, Škofji Loki, Šmarju pri Jelšah in Velenju, več sprehodov pa bo tudi tokrat potekalo v Ljubljani. Urbani sprehodi Jane’s Walk so približno uro in pol dolgi vodeni sprehodi po mestnih četrtih, ki ozaveščajo o pomenu pešačenja po vsakdanjih opravkih in o vplivu pešcev na urejanje mestnega prostora. Namenjeni so povezovanju prebivalcev s sosesko, spodbujanju pripadnosti območju bivanja in ozaveščanju o pomenu mestnih četrti. Obenem sprehodi odpirajo priložnost za pogovor o težavah,s katerimi…

Podeželska krajina v primežu novih razvojnih pričakovanj

23. 04. 2013

Dobrih 150 udeležencev posveta "Podeželska krajina kot razvojni potencial", s katerim je Društvo krajinskih arhitektov Slovenije odprlo interdisciplinarno razpravo o stanju in razvoju slovenske krajine, je pretekli teden v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje po nagovoru ministra za kmetijstvo in okolje mag. Dejana Židana prisluhnilo zanimivim predstavitvam in oblikovalo sklepne ugotovitve, ki bodo te dni dosegle odgovorne v državi in medije. 1. Sodobno podeželje je tako kot urbano okolje izrazito večplastno, v njem se srečujejo raznoliki  interesi, od primarnega - za pridelavo hrane - pa do ohranjanja narave, razvoja turizma, upravljanja z vodami, umeščanja infrastrukturnih objektov v prostor in ne nazadnje do skrbi za podobo države. V zadnjih dveh desetletjih se je podoba podeželske krajine spreminjala hitro, nepremišljeno in temeljito ter v več ozirih tudi problematično.…

Evropska mesta se soočajo z brezposelnostjo mladih

15. 04. 2013

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Brezposelnost med mladimi je ena najbolj bolečih posledic krize pa tudi daljnosežnih strukturnih sprememb, ki so se v gospodarstvu dogajale še pred njo. Vendar pa so njene pojavne oblike v mestih po Evropi zelo različne. Medtem ko se španski Avilés in italijanska Cesena soočata z visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi, si nemški Kaiserslautern prizadeva oblikovati primerne politike, s katerimi bo privabil ustrezno imigrantsko delovno silo. Poljski Kielce trpi zaradi odseljevanja mladih, ki se izobražujejo v Krakovu in Varšavi. V britanskem Thurrocku želijo domačo mladino izobraziti, tako da bo ustrezala lokalnemu povpraševanju po delovni sili. Portugalski Aveiro in ciprsko Latsijo, industrijsko suburbano območje Nikozije, pa naseljuje previsoko izobražena mlada delovna sila. Na ravni Evropske unije podatki kažejo 22-odstotno brezposelnost mladih do 25. leta, medtem ko…

Objavljen je nov osnutek Nacionalnega stanovanjskega programa 2013 – 2022

10. 04. 2013

Marko Peterlin

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je kot kaže že pred nekaj tedni objavilo na svoji spletni strani nov osnutek Nacionalnega stanovanjskega programa 2013 – 2022 (NSP), pripravljen na podlagi Stanovanjskega zakona. Tako kot prejšnji osnutek NSP, dan v javno razpravo novembra 2011 v zadnjih tednih vodenja resorja s strani ministra Žarnića, je tudi tokratni osnutek dal v javno razpravo odhajajoči minister, tokrat Černač, v zadnjih dneh svojega ministrovanja. Kot navaja ministrstvo, NSP predstavlja drugo generacijo dokumenta, s katerim naj bi država prispevala k doseganju ciljev, določenih v svojih razvojnih, prostorskih in socialnih programih. Dokument, ki izhaja iz splošnih razvojnih usmeritev države in iz ugotovitev analiz obstoječega stanja stanovanjske oskrbe, naj bi zagotovil pogoje za izboljšanje razmer pri reševanju stanovanjskega problema različnih ciljnih skupin.…

Protislovje romunskih mest: upad prebivalstva in razraščanje mest

08. 04. 2013

Alina Andreea Băileşteanu, URBACT točka obveščanja za Romunijo, prevod in priredba Petra Očkerl

Zadnje čase se na več področjih kaže, da smo v Sloveniji manj drugačni od držav na vzhodu in jugu Evrope, kot bi si želeli biti. Tako je tudi pri urbanem razvoju. In to ni nujno slabo, saj nam spoznanje, da naši problemi niso edinstveni, pomaga tudi pri iskanju rešitev nanje. Zato je dragoceno poznavanje izkušenj in rešitev drugih mest, kar omogoča program Urbact. Romunska mesta se, podobno kot slovenska, zadnjih 20 let soočajo z dvema glavnima izzivoma, to sta nazadovanje industrije po letu 1990 in z gospodarsko krizo od leta 2008. Mesta v Romuniji so se morala po 40 letih centralistično organizirane komunistične vladavine soočiti z veliki spremembami v gospodarstvu. Spremembe so najbolj prizadele majhna in srednje velika mesta, kjer se nezmožnost upravljanja z novo situacijo kaže v ekonomskih in družbenih problemih. Upad prebivalstva v mestih Najtežje se romunska mesta,…

Avstrija kolesari na delo, kaj pa ti?

07. 04. 2013

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod in priredba Petra Očkerl

Urbactov project Active Travel Network, ki spodbuja t.i. mehke načine mobilnosti, kot sta hoja in kolesarjenje, se je že izkazal za izjemno uspešnega. Vanj je vključen tudi slovenski Ljutomer, ki se je med 29 prijavljenimi mesti uvrstil med tri finaliste za nagrado Evropske komisije na temo trajnostne mobilnosti. Ljutomer je primer dobre prakse zlasti zaradi uspešnega vključevanja prebivalcev v pripravo in izvedbo ukrepov trajnostne mobilnosti. Pri spodbujanju mehkih oblik mobilnosti je zelo uspešen tudi vodilni partner projekta Active Travel Network – avstrijski Weiz. S kampanjo »Ich radel zur Arbeit« ali po slovensko »Jaz kolesarim na delo« so uspeli povečati delež kolesarjev in istočasno prispevati k zdravju prebivalstva. Potem ko so v Weizu ugotovili, da je kar 40 do 70 % zaposlenih od kraja dela oddaljenih manj kot 5 kilometrov, so se odločili težave s prometnimi zastoji…

ZGO-dba – Predlog poenostavljenega postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja

02. 04. 2013

Skupina Odgovorno do prostora!

V dosedanjih poskusih skrajševanja postopkov za pridobivanje dovoljenj v postopku graditve se je med partnerji skupine Odgovorno do prostora! (OdP) izoblikovalo trdno skupno stališče, da s parcialnimi posegi v obstoječi sistem ni mogoče dosegati izboljšanja stanja v urejanju prostora, kar velja tudi v zvezi s problematiko gradnje. Zato so se partnerji OdP spomladi 2012 odločili oblikovati celovit predlog, ki bi vseboval ukrepe zasnove, dovoljevanja, načrtovanja, nadzora in potrjevanja pravilnosti gradnje, in si pri tem zastavili sledeče cilje: - pridobitev gradbenega dovoljenja v čimprejšnji fazi projektiranja, skrajšati čas pridobivanja dovoljenj, - zmanjšati in prerazporediti finančne obremenitve investitorja, povečati gotovost investitorja v zgodnejši fazi, - zmanjšati administrativne ovire, jasneje razmejiti in povečati odgovornost udeležencev pri graditvi. S tem…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt