Podeželska krajina v primežu novih razvojnih pričakovanj

23. 04. 2013

Dobrih 150 udeležencev posveta Podeželska krajina kot razvojni potencial”, s katerim je Društvo krajinskih arhitektov Slovenije odprlo interdisciplinarno razpravo o stanju in razvoju slovenske krajine, je pretekli teden v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje po nagovoru ministra za kmetijstvo in okolje mag. Dejana Židana prisluhnilo zanimivim predstavitvam in oblikovalo sklepne ugotovitve, ki bodo te dni dosegle odgovorne v državi in medije.

1. Sodobno podeželje je tako kot urbano okolje izrazito večplastno, v njem se srečujejo raznoliki  interesi, od primarnega – za pridelavo hrane – pa do ohranjanja narave, razvoja turizma, upravljanja z vodami, umeščanja infrastrukturnih objektov v prostor in ne nazadnje do skrbi za podobo države. V zadnjih dveh desetletjih se je podoba podeželske krajine spreminjala hitro, nepremišljeno in temeljito ter v več ozirih tudi problematično. Predvsem jo je zaznamovalo vse preveč razpršene pozidave, neustreznih tipologij gradnje in slabo usklajenih posegov v prostor. Obseg in značaj teh sprememb sta že tako prevelika, da je treba ukrepati.

2. Podeželje je v zadnjih dveh desetletjih začelo izgubljati značilno prepoznavnost, kar pomembno prispeva k zniževanju njegovega razvojnega potenciala za lokalno in širšo družbeno skupnost. Razvojne koristi so omejene, tiste, ki izvirajo iz prepoznavnosti (turizem, identiteta) pa ogrožene. Takšno stanje je posledica slabe prostorske politike in nesposobnosti za upravljanje krajine kot vredne kompleksne družbene/prostorske kategorije.

3. Podeželje je treba razvijati tako, da ohranja svoj potencial za primarno rabo, to je pridelavo hrane, pridobivanje energije, ohranjanje kakovostnih vodnih virov in narave, s tem pa bo lahko ohranilo in razvilo tudi prepoznavno podobo in izkoristilo svoje razvojne potenciale. Vse nove programe je treba zato pravočasno vsestransko strokovno in okoljsko preverjati.

4. Skladen razvoj podeželja je mogoče zagotavljati le na osnovi jasne vizije in integralne strategije razvoja. Oboje je treba oblikovati z vključevanjem vseh deležnikov in vpeti v druge državne in lokalne politike, plane in programe. Za njihovo uresničevanje je treba sistemsko zagotoviti učinkovite mehanizme izvajanja ter ob tem okrepiti vlogo prostorskega načrtovanja ter finančnih instrumentov po načelu “onesnaževalec plača”.

5. Izboljšati je treba poznavanje stanja, procesov in kakovosti naravnih in ustvarjenih virov podeželja ter hkrati spodbujati inovacije rab, ki ohranjajo potenciale podeželja.

6. Podeželje je treba v razvojnih politikah opredeliti kot nacionalno pomemben razvojni vir in pomembno prvino nacionalne identitete ter zagotoviti ustrezne ukrepe za njeno boljše vodeno in nadzorovano upravljanje. Izvajanje razvojnih politik je potrebno spremljati in stalno prilagajati glede na doseganje zastavljenih ciljev.

Podrobno poročilo s posveta lahko preberete tukaj.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt