ZGO-dba – Predlog poenostavljenega postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja

02. 04. 2013

Skupina Odgovorno do prostora!

V dosedanjih poskusih skrajševanja postopkov za pridobivanje dovoljenj v postopku graditve se je med partnerji skupine Odgovorno do prostora! (OdP) izoblikovalo trdno skupno stališče, da s parcialnimi posegi v obstoječi sistem ni mogoče dosegati izboljšanja stanja v urejanju prostora, kar velja tudi v zvezi s problematiko gradnje. Zato so se partnerji OdP spomladi 2012 odločili oblikovati celovit predlog, ki bi vseboval ukrepe zasnove, dovoljevanja, načrtovanja, nadzora in potrjevanja pravilnosti gradnje, in si pri tem zastavili sledeče cilje:

– pridobitev gradbenega dovoljenja v čimprejšnji fazi projektiranja, skrajšati čas pridobivanja dovoljenj,

– zmanjšati in prerazporediti finančne obremenitve investitorja, povečati gotovost investitorja v zgodnejši fazi,

– zmanjšati administrativne ovire, jasneje razmejiti in povečati odgovornost udeležencev pri graditvi.

S tem namenom je skupina 24. aprila 2012 organizirala javno posvetovanje z naslovom »Skrajšanje postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja« ter na podlagi predstavljenih predlogov in razprave oblikovala usklajen predlog celovite prenove postopka. Predlog je bil lani poleti posredovan ministru za infrastrukturo in prostor ter 30. avgusta 2012 tudi osebno predstavljen predstavnikom ministrstva.

Postopek od ideje do uporabnega dovoljenja

Predstavljeni predlog prikazuje postopek do uporabnega dovoljenja za manj zahtevni objekt, ki ga projektant prične z izdelavo idejne zasnove, h kateri pridobi projektne pogoje ali soglasja za priključitev.

Gradbeno dovoljenje pridobimo s pomočjo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki vsebuje vodilno mapo s prikazi in študije ter analize na zahtevo soglasodajalcev. S projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja se izkazuje legalnost, skladnost s prostorskimi akti in izpolnjevanje zahtev soglasodajalcev, v projektu ni načrtov objekta ali stavbe, s katerimi smo do sedaj izkazovali skladnost z bistvenimi zahtevami predpisov. Z gradbenim dovoljenjem investitor lahko izvaja druge investicijske postopke, posege komunalnega urejanja skladno z zahtevami soglasodajalcev, rušitve in demontaže, pripravljalna dela, izkope in nasipe, zakoličenje, urejanje gradbišča …

V primerih, ko gre za gradnjo, je za pričetek gradnje potrebno pridobiti dovoljenje za pričetek gradnje, ki je rezultat pregleda stanja priprave gradnje in se izdela zapisniško na gradbišču, kjer komisija (upravni organ, inšpekcija, odgovorni vodja projekta, izvajalec…) preveri ali je za nameravano gradnjo izdelan projekt za izvedbo skladen z določili gradbenega dovoljenja, ali so poravnani predpisani prispevki in odškodnine, komisija pregleda ustreznost gradbišča in zakoličbe, preveri ali so imenovani udeleženci pri graditvi, urejena razmerja in njihove z zakonom predpisane odgovornosti.

Gradnjo praviloma nadzirajo izdelovalci načrtov oz. po pooblastilu druge osebe v njihovem imenu; projektanti s tem prevzamejo odgovornost za objekt, ne le za projekt.

Uporabno dovoljenje je potrebno pridobiti za vsak objekt, za katerega je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje in za katerega je odgovorni vodja projekta in nadzornik podal izjavo, da je gradnja zaključena skladno s projektom za izvedbo. Če je med gradnjo prišlo do sprememb, je potrebno izdelati projekt izvedenih del in pred izdajo uporabnega dovoljenja preveriti skladnost s pogoji in določili gradbenega dovoljenja.

V primerih projektiranja manj zahtevnih objektov se kažejo vse pomanjkljivosti dosedanjega načina, ko naj bi izdelovalec načrta arhitekture z omejenimi podatki in brez sodelovanja ostalih projektantov izdelal delne načrte z natančnimi gabariti in tlorisi, obenem pa z zelo natančnimi elaborati dokazal izpolnjevanje bistvenih zahtev predpisov na objektu, za katerega ne ve natančno niti tehnologije gradnje.

Shema postopka

Prednosti predlaganega postopka

Za pridobitev gradbenega dovoljenja po tem predlogu ne bi potrebovali načrtov, dovoljenje pridobimo za gabarite posega, znotraj katerega imajo projektanti možnost po željah investitorja in zahtevah gradbenega dovoljenja predstaviti več rešitev in nato izdelati usklajene izvedbene načrte bodoče stavbe.

V predlaganem načinu je jasno postavljena tudi zahteva po odgovornosti projektantov, ki naj izdelajo en medsebojno usklajen vseobsegajoč načrt, kot pogoj za začetek gradnje in res služi investitorju pri njegovi želji po obvladovanju procesa gradnje od začetka do vselitve.

Projektanti z nadzorom pridobijo nujno potreben stik z izvedbo na gradbišču, kjer se prenos znanja, samovolja, težave in zablode rešijo veliko hitreje kot na sodiščih, hkrati pa prevzemajo obveznosti do investitorjev, za večino katerih je npr. novogradnja bivališča najpomembnejša sprememba v njihovem življenju.

komentarji (6)

  1. Predlogi izboljšav v sistemu urejanja prostora in graditve objektov « Inštitut za politike prostora, 02/04/2013 01:03

    […] Predlog poenostavljenega postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja […]

  2. Legalizacija črnih gradenj bi bila v trenutnih razmerah škodljiva « Inštitut za politike prostora, 28/11/2013 15:45

    […] pridobivanja dovoljenj za gradnjo in povezavo izdajanja dovoljenj z nadzorom nad gradnjo, kot je stroka že predlagala, nato se je potrebno prepričati, da uvedeni sistem dejansko deluje in preprečuje nove nezakonite […]

  3. Legalizacija črnih gradenj bi bila v trenutnih razmerah škodljiva | Mreža za prostor, 28/11/2013 18:32

    […] pridobivanja dovoljenj za gradnjo in povezavo izdajanja dovoljenj z nadzorom nad gradnjo, kot je stroka že predlagala, nato se je potrebno prepričati, da uvedeni sistem dejansko deluje in preprečuje nove nezakonite […]

  4. Martina, 12/04/2015 08:30

    Zaželjeno bi bilo, da bi imeli ob tem tudi podatke, na kateri vzorec v tuji praksi se pri tem naslanjamo? kakšne pogoje dela v celotnem procesu priprave, sprejemanja in vsebinjenja prostorskih aktov, kakšne pogoje komunalnega opremljanja zazidljivih zemljišč, do izdaje gradbenih dovoljenj ter nato uporabnih dovoljenj, vzorčna dežela uporablja?

  5. Martina, 12/04/2015 08:54

    Iz “sheme postopka” ni razvidno, kdaj in kje nastopijo “stranski udeleženci” v gradnji, oziroma “prizadeti sosedi”? Prav pri razčiščevanju pogojev gradnje s sosedi se največkrat zatakne in tudi največkrat preverja različna pojmovanja “skladnosti” z določili o dopustni ali nedopustni novogradnji; pri izdajanju gradbenih dovoljenj je pomembnih več “interesov” – investitorski, interes zavarovanja lastnine in bivanja sosedov, ter javni interes – na primer zagotavljanja kvalitetne gradnje in varstva okolja (med drugim)

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt