marec 2013

Ponovna rokohitrska sprememba sporne uredbe

30. 03. 2013

Tedenski pregled objav v medijih   Vlada spremenila Černačevo uredbo Prav v času, ko so predstavniki neformalne skupine Odgovorno do prostora! (OdP) na tiskovni konferenci predstavljali čedalje bolj kaotično stanje v slovenskem prostoru kot posledico neustrezne zakonodaje, je prišla novica, da je vlada črtala 8. člen sporne uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Gre za […]

Kdo ve kaj je črna gradnja?

23. 03. 2013

Tedenski pregled objav v medijih   Minister Maher je evfemizem za črnograditelja Novi minister za infrastrukturo in prostor Igor Maher novinarjem ni povedal vsega, kar je javnost od njega pričakovala. Arhivski zračni posnetki dokazujejo, da je vkopano klet začel graditi po letu 2006, ko je postal svetovalec piranskega župana Tomaža Gantarja. Na svojem zemljišču v […]

Posledice sporne uredbe se že kažejo

15. 03. 2013

Tedenski pregled objav v medijih

»Največja tiha legalizacija črnih gradenj v Sloveniji« Skupnost občin Slovenije je pozvala vlado, naj zadrži izvajanje nove uredbe o gradnji enostavnih in nezahtevnih objektov in naj skupaj z občinami poišče primernejšo rešitev. Skupnost občin je posredovala številne pripombe k osnutku uredbe ministrstvu, vendar te nikakor niso bile upoštevane. Zato se strinja z ugotovitvami strokovne skupine […]

Gradbeno dovoljenje? Zakaj?

08. 03. 2013

Tedenski pregled objav v medijih

Obetajo se zidanice brez vinogradov Z novo uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, ki jo je vlada sprejela prejšnji teden in jutri stopa v veljavo, se po mnenju stroke odpira široko polje za rast nenadzorovanih in posledično celo nevarnih gradenj. Ne le da vlada z uredbo povečuje velikost objektov, ki bodo sodili med […]

Slabe izkušnje z zasebnim izvajanjem javnih storitev

02. 03. 2013

Tedenski pregled objav v medijih

Iskra Sistemi bi Maribor tožili za 126 milijonov evrov Afera Radarji je včeraj doživela novo epizodo. Tik preden bodo mnenja o tem javno-zasebnem partnerstvu spisale državne inštitucije, si mariborska mestna uprava prizadeva sporazumno prekiniti pogodbo z Iskro Sistemi. Sprva je kazalo, da bo osrednja debata na seji mestnega sveta tekla o letošnjem občinskem proračunu, vendar […]

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt