januar 2013
Starejši kolesar

Mobilnost starejših – kako smo pripravljeni na staranje prebivalstva?

28. 01. 2013

Petra Očkerl

Živimo v družbi, ki bi jo lahko opredelili kot družbo staranja, saj se zaradi različnih demografskih sprememb in dejavnikov delež starejšega prebivalstva počasi, a neprestano viša. Takšni demografski premiki drastično posegajo v strukturo prebivalstva in močno vplivajo na širše družbeno okolje, družbeno infrastrukturo in njene sisteme. Ko govorimo o staranju prebivalstva v svetu, ki je prilagojen (mladim) odraslim, ne smemo pozabiti na nevarnost izključevanja in marginalizacije starejših. Gre za družbene pojave, ki se vse pogosteje pojavljajo tudi na agendi evropskih politik in programov, tudi v povezavi z mesti. V okviru evropskega programa URBACT se z ustvarjanjem prijetnega urbanega okolja v luči demografskih sprememb ukvarjajo zlasti projekti iz sklopov Active Inclusion (Aktivno vključevanje) in Quality Sustainable Living (Kakovostno trajnostno bivanje). Na tem mestu…

Konferenca URBACT v Kopenhagnu

Kaj je prinesla konferenca v Kopenhagnu?

24. 01. 2013

Emmanuel Moulin in Ségolène Pruvot, prevod in priredba Petra Očkerl

Decembra se je v Kopenhagnu odvijala osrednja letna konferenca programa URBACT “Cities of Tomorrow: Actions Today”. Na njej je aktivno sodelovalo več kot 400 predstavnikov mest, oblikovalcev politik in strokovnjakov, ki so prišli iz vseh koncev Evrope in zunaj nje ter zastopali 37 držav. To je bila za vse odlična priložnost za odkrivanje novih rešitev za ključne izzive, s katerimi se soočajo evropska mesta. V času intenzivnih razprav o ciljih in proračunu Evropske kohezijske politike za obdobje 2014-2020 je prisotnost Johannesa Hahna, komisarja za regionalno in urbano politiko, služila kot jasen in dobrodošel dokaz, da je komisija zavezana delovanju v dobrobit mest. Hahn je na konferenci zagovarjal tezo, da bi morala imeti mesta še večji pomen v kohezijski politiki. Poudaril je tudi osrednjo vlogo programa URBACT pri spodbujanju celostnega in trajnostnega urbanega razvoja…

model prostorskega razvoja

Zastavljena je nova krovna strategija države

24. 01. 2013

Marko Peterlin, IPoP in Senka Vrbica, PIC

Na spletni strani Vlade RS je bil 15. januarja 2013 objavljen dokument Strategija razvoja Slovenije za obdobje 2014-2020 – izhodišča za pripravo, ki čaka na vladno obravnavo. Dokument predstavlja izhodišča za pripravo nove Strategije razvoja Slovenije in je tako tudi osnova za pripravo programskih dokumentov za uporabo evropskih sredstev v proračunskem obdobju 2014-2020. V njem najdemo oris stanja, v katerem je država, ključne razvojne izzive, osrednjo tezo strategije in predpogoje za njeno uresničevanje, pregled primerjalnih prednosti države ter prioritetna področja, na katerih bodo temeljili ukrepi za izvajanje strategije. Oris stanja, tudi v zvezi z urbanim razvojem Dokument v uvodu ugotavlja, da se bomo morali soočiti z omejenimi viri in spremenjenimi okoliščinami, predvsem z demografskimi trendi (staranje prebivalstva, kasnejše osamosvajanje mladih, beg možganov, omejenost…

Pezinok

Sodba Evropskega sodišča v korist zgodnjemu vključevanju javnosti v prostorskem načrtovanju

22. 01. 2013

Senka Vrbica, PIC in Marko Peterlin, IPoP

Evropsko sodišče je 15. januarja 2013 izdalo sodbo v zadevi C 416-10 Jožefa Križana in ostalih iz Slovaške. V sporočilu za javnost je Evropsko sodišče izrecno poudarilo, da mora imeti javnost pravico sodelovanja pri odločitvah prostorskega načrtovanja, kadar gre za objekte, ki imajo pomembnejši vpliv na okolje. Zaščita poslovnih skrivnosti ne more biti razlog zavrnitve takega dostopa. Glede na zahteve Aarhuške konvencije mora javnost sodelovati že od samega začetka, ko so še odprte vse možnosti in je sodelovanje javnosti lahko učinkovito in zato tudi smiselno. Javnost mora imeti brezplačen dostop do vseh informacij, relevantnih za sprejemanje odločitev v postopku prostorskega načrtovanja in možnost izpodbijanja zakonitosti odločitev, ki so rezultat tega postopka. Evropsko sodišče je v zadevi obravnavalo spor med Jožefom Križanom in 43 drugimi strankami, fizičnimi…

Fotografija: András Ekés

Kopenhageniziranje

20. 01. 2013

Sally Kneeshaw, prevod Petra Očkerl

Kopenhagen je bil pred 40 leti tako kot marsikatero drugo mesto preplavljen z avtomobili. Danes se 36% prebivalcev širšega metropolitanskega območja na delo ali v šolo pripelje s kolesom. Med študijskim obiskom v okviru letne konference programa URBACT v Kopenhagnu smo spoznali kolesarskega guruja Mikaela Colville-Andersena iz organizacije Copenhagenize. Pri temperaturah pod ničlo nam je pokazal nekaj kolesarskih avtocest in objektov, za katere so se aktivisti borili zadnjih nekaj desetletij in ki pomembno prispevajo k slovesu Kopenhagna kot mesta z najbolje razvito zeleno urbano mobilnostjo na svetu. Mikael zdaj veliko mestom po vsem svetu svetuje, kako podpreti razvoj mestnega kolesarjenja. Kot primere z obetavnimi trendi navaja Pariz, Barcelono, ​​Sevillo, Ljubljano in Budimpešto. Sama sem si še posebej zapomnila nekatere značilnosti kolesarske ureditve, zaradi katerih je…

dobrova

Kolesarska magistrala kot hrbtenica doline in občine

08. 01. 2013

Tadej Žaucer

Nedavno se je zaključil urbanistični natečaj za središči naselij Dobrova in Polhov Gradec. Tokrat ni šlo za projekten natečaj, katerega cilj bi bil med drugim izbor projektanta. Ni šlo niti za urbanističen natečaj, s katerim bi zasebni investitorji s pomočjo občine predvsem poskušali upravičevati posege na meji legitimnosti, kot je včasih slučaj. Šlo je preprosto za iskanje rešitev, ki bi obe vodilni naselji občine, ki se nekako bori s svojo primestnostjo naredili bolj središčni. Zmagovalne rešitve bodo podlaga pri nadaljnjih postopkih prostorskega načrtovanja. Nič več kot to. In prav ta navidezna neambicioznost natečaja, ki se je žal odrazila tudi v razmeroma nizkem nagradnem fondu, je natečaj naredila še posebej zanimiv. Sodelavci IPoP smo tudi tokrat na natečaju sodelovali v skupini Maja Farol. Naše rešitve so prejele tretjo nagrado v Dobrovi in priznanje…

KUR-napis

Nova knjiga o kreativni urbani regeneraciji

07. 01. 2013

V založništvu Inštituta za politike prostora je konec lanskega leta izšla knjiga »Kreativna urbana regeneracija: Priložnosti v Ljubljanski urbani regiji«, avtorjev Tadeja Žaucerja, Marka Peterlina, Matjaža Uršiča, Petre Očkerl in Tatjane Marn. Študija, predstavljena v knjigi, je nastala po naročilu Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije v okviru mednarodnega projekta Creative Cities. Prispeva pomemben vpogled v prostorsko razporeditev kreativnih industrij v Ljubljani in njeni urbani regiji ter ovrednoti lokacijske dejavnike, ki na to razporeditev vplivajo. Rezultati so lahko dragocen prispevek k okrepitvi kreativnega gospodarstva na eni strani ter k načrtovanju urbanega razvoja na drugi strani – pri slednjem še posebej v zvezi z urbano regeneracijo. Izsledki so uporabni pri razvoju kreativnih četrti, ki so pomembno orodje tako kreativnega gospodarstva…

Trg Republike - Prva vstaja - foto Miloš Ojdanić

Zapora trga je poseg v pravico do zbiranja in združevanja

06. 01. 2013

Marko Peterlin

Med nedavnim protestom, imenovanim prva vseslovenska ljudska vstaja, je udeležence protesta na osrednjem prizorišču na Trgu Republike v Ljubljani pričakala obsežna policijska zapora trga. Obsegala je večino osrednjega dela trga ter Šubičevo cesto, nadaljevala pa se je tudi po ostalih ulicah okoli stavbe parlamenta. Udeležencem protesta so ostali na voljo pretežno le robovi sicer obsežnega trga, s čimer je bila precej zmanjšana tako kapaciteta trga kot tudi možnost osrediščenja protesta. Še obsežnejša je bila zapora trga naslednji dan, ko je med uradno proslavo Dneva samostojnosti in enotnosti potekal Protestival, protest s kulturnim programom. Trg Republike je bil takrat zaprt v celoti, skupaj s širšo okolico od opere do vladne stavbe, s čimer so policisti očitno želeli predvsem omogočiti poslancem in gostom slavnostne seje v Državnem zboru RS varen prehod do osrednje…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Polje III (3)

Zbori za prostor: Kaj je javni interes pri stanovanjski politiki?

Ponedeljek, 12. junij 2017 od 18h do 20h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Zakaj države in lokalne skupnosti podpirajo trg najemnih stanovanj? Kakšne so posledice premajhnega fonda neprofitnih najemnih stanovanj? Kakšni so družbeni stroški visokega deleža lastniških stanovanj v naši družbi? Vidiki javnega interesa, ki jih zadeva trg najemnih stanovanj so kompleksni in raznoliki. Ali neprofitna stanovanja predstavljajo za družbo strošek, luksuz ali predvsem dolgoročno naložbo?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja skupnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi..

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in Inštitut za politike prostora – IPoP serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi..

Četrti zbor bo potekal v ponedeljek, 12. junija 2017 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravila in predstavila novinarka Mojca Zabukovec.

Več o Zborih za prostor

Več dogodkov
Napovednik Trajekt