Sodba Evropskega sodišča v korist zgodnjemu vključevanju javnosti v prostorskem načrtovanju

22. 01. 2013

Senka Vrbica, PIC in Marko Peterlin, IPoP

Evropsko sodišče je 15. januarja 2013 izdalo sodbo v zadevi C 416-10 Jožefa Križana in ostalih iz Slovaške. V sporočilu za javnost je Evropsko sodišče izrecno poudarilo, da mora imeti javnost pravico sodelovanja pri odločitvah prostorskega načrtovanja, kadar gre za objekte, ki imajo pomembnejši vpliv na okolje. Zaščita poslovnih skrivnosti ne more biti razlog zavrnitve takega dostopa. Glede na zahteve Aarhuške konvencije mora javnost sodelovati že od samega začetka, ko so še odprte vse možnosti in je sodelovanje javnosti lahko učinkovito in zato tudi smiselno. Javnost mora imeti brezplačen dostop do vseh informacij, relevantnih za sprejemanje odločitev v postopku prostorskega načrtovanja in možnost izpodbijanja zakonitosti odločitev, ki so rezultat tega postopka.

Evropsko sodišče je v zadevi obravnavalo spor med Jožefom Križanom in 43 drugimi strankami, fizičnimi osebami, prebivalci mesta Pezinok na eni strani ter Slovaško inšpekcijo za okolje na drugi strani glede zakonitosti odločb upravnega organa, ki je odobril gradnjo in uporabo odlagališča odpadkov družbi Ekologicka skladka.

Pezinok je manjše mesto v Bratislavski regiji, približno 20 km jugozahodno od glavnega mesta, z dobrimi 20.000 prebivalci. Regionalna služba za prostorsko načrtovanje Bratislave je v letu 2006 sprejela lokacijsko odločbo, na podlagi katere je bila glede na predhodne postopke dovoljena postavitev odlagališča odpadkov »Nova jama«. Na podlagi tega je Slovaška inšpekcija za okolje sprožila postopek potrditve te odločbe, v katerega je vključila tudi javnost v okviru 30-dnevne javne razprave. Meščani Pezinoka so podali pripombo, da vloga za postopek ni popolna, ker ne vsebuje lokacijske odločbe o gradnji odlagališča. Na poziv inšpekcije je družba Ekologicka skladka predložila navedeno odločbo z opombo, da zanjo predstavlja poslovno skrivnost. Inšpektorat zato javnosti dokumenta ni dal na vpogled in je izdal odločbo. Zainteresirani občani so sprožili ustrezne sodne postopke do Vrhovnega sodišča. To pa je Evropsko sodišče zaprosilo za razlago, v smislu predhodnega vprašanja, kakšen je obseg pravice sodelovanja javnosti v postopkih potrjevanja projektov, ki imajo pomemben vpliv na okolje.

Gre za pomembno sodbo Evropskega sodišča, ki nedvoumno določa, da mora imeti javnost dostop do odločitev v prostorskem načrtovanju, ki se tičejo prostorskih ureditev s pomembnimi vplivi na okolje. Sodba kaže tudi na praktični pomen Aarhuške konvencije za prostorsko načrtovanje držav članic tudi na lokalni ravni. Pomembno je tudi, da je Evropsko sodišče med drugim razsodilo, da odločba nacionalnega sodišča, s katero se za nično izreče dovoljenje, izdano na podlagi kršitev določb direktive IPPC o celovitem preprečevanju in nadzoru onesnaževanja, na katero so se prav tako sklicevali pritožniki, ne more pomeniti neutemeljenega poseganja v lastninsko pravico investitorja.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Dosegljiva stanovanja

Vabimo vas, da se nam pridružite na posvetu Dosegljiva stanovanja, ki bo 18. decembra 2017 ob 13. uri v prostorih Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska 21, Ljubljana (velika sejna soba v podhodu).

Na posvetu se bomo seznanili z akcijskim načrtom Partnerstva za stanovanja v okviru Urbane agende za EU in izvajanjem Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025.

Urbana agenda za EU (UAEU) vzpostavlja okvir za boljše usklajevanje politik, akterjev in deležnikov upravljanja ter boljše razumevanje razvoja mest. Kot ključni mehanizem za izvajanje urbane agende delujejo t.i. partnerstva, v katerih sodelujejo evropska mesta, države članice, Evropska komisija in druge evropske ustanove. Cilj Partnerstva za stanovanja je spodbujati dostopnost kakovostnih stanovanj. Partnerstvo se osredotoča na javna dostopna stanovanja, pravila o državnih pomočeh in splošno stanovanjsko politiko. Ukvarja se tako z občinskimi, socialnimi, zadružnimi kot z najemniškimi stanovanji in dostopnim lastništvom stanovanj. Ne ukvarja se s stanovanji za nujne primere ali izključno tržnim najemom in lastništvom domov.

Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (NSP) je eden ključnih dokumentov za reševanje stanovanjske problematike v prihodnje in oblikuje aktivno stanovanjsko politiko. Pri oblikovanju programa je bilo vodilo načelo javnega interesa in dolgoročno zagotavljanje kakovosti bivanja za vse prebivalce. Posebno pozornost NSP posveča mladim, starejšim in ranljivejšim skupinam prebivalcev. V NSP so zastavljeni dolgoročni cilji, ki so bili s strani javnosti že sprejeti s širšo stopnjo konsenza: uravnotežena ponudba primernih stanovanj, lažja dostopnost do stanovanj, kakovostna in funkcionalna stanovanja, večja stanovanjska mobilnost prebivalstva.

PROGRAM

13.00–13.15

Pozdrav

13.15–14.00

Partnerstvo za stanovanja Urbane agende za EU (Črtomir Remec, SSRS)

Izvajanje Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (Vesna Dragan, MOP)

14.00–15.00

Razprava (Moderira: Marko Peterlin, IPoP)

 

Prosimo, da potrdite svojo udeležbo do četrtka, 14. 12. 2017 na petra.ockerl@ipop.si.

Dogodek poteka v okviru Podpore izvajanju urbane politike in programu URBACT.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt