Sodba Evropskega sodišča v korist zgodnjemu vključevanju javnosti v prostorskem načrtovanju

22. 01. 2013

Senka Vrbica, PIC in Marko Peterlin, IPoP

Evropsko sodišče je 15. januarja 2013 izdalo sodbo v zadevi C 416-10 Jožefa Križana in ostalih iz Slovaške. V sporočilu za javnost je Evropsko sodišče izrecno poudarilo, da mora imeti javnost pravico sodelovanja pri odločitvah prostorskega načrtovanja, kadar gre za objekte, ki imajo pomembnejši vpliv na okolje. Zaščita poslovnih skrivnosti ne more biti razlog zavrnitve takega dostopa. Glede na zahteve Aarhuške konvencije mora javnost sodelovati že od samega začetka, ko so še odprte vse možnosti in je sodelovanje javnosti lahko učinkovito in zato tudi smiselno. Javnost mora imeti brezplačen dostop do vseh informacij, relevantnih za sprejemanje odločitev v postopku prostorskega načrtovanja in možnost izpodbijanja zakonitosti odločitev, ki so rezultat tega postopka.

Evropsko sodišče je v zadevi obravnavalo spor med Jožefom Križanom in 43 drugimi strankami, fizičnimi osebami, prebivalci mesta Pezinok na eni strani ter Slovaško inšpekcijo za okolje na drugi strani glede zakonitosti odločb upravnega organa, ki je odobril gradnjo in uporabo odlagališča odpadkov družbi Ekologicka skladka.

Pezinok je manjše mesto v Bratislavski regiji, približno 20 km jugozahodno od glavnega mesta, z dobrimi 20.000 prebivalci. Regionalna služba za prostorsko načrtovanje Bratislave je v letu 2006 sprejela lokacijsko odločbo, na podlagi katere je bila glede na predhodne postopke dovoljena postavitev odlagališča odpadkov »Nova jama«. Na podlagi tega je Slovaška inšpekcija za okolje sprožila postopek potrditve te odločbe, v katerega je vključila tudi javnost v okviru 30-dnevne javne razprave. Meščani Pezinoka so podali pripombo, da vloga za postopek ni popolna, ker ne vsebuje lokacijske odločbe o gradnji odlagališča. Na poziv inšpekcije je družba Ekologicka skladka predložila navedeno odločbo z opombo, da zanjo predstavlja poslovno skrivnost. Inšpektorat zato javnosti dokumenta ni dal na vpogled in je izdal odločbo. Zainteresirani občani so sprožili ustrezne sodne postopke do Vrhovnega sodišča. To pa je Evropsko sodišče zaprosilo za razlago, v smislu predhodnega vprašanja, kakšen je obseg pravice sodelovanja javnosti v postopkih potrjevanja projektov, ki imajo pomemben vpliv na okolje.

Gre za pomembno sodbo Evropskega sodišča, ki nedvoumno določa, da mora imeti javnost dostop do odločitev v prostorskem načrtovanju, ki se tičejo prostorskih ureditev s pomembnimi vplivi na okolje. Sodba kaže tudi na praktični pomen Aarhuške konvencije za prostorsko načrtovanje držav članic tudi na lokalni ravni. Pomembno je tudi, da je Evropsko sodišče med drugim razsodilo, da odločba nacionalnega sodišča, s katero se za nično izreče dovoljenje, izdano na podlagi kršitev določb direktive IPPC o celovitem preprečevanju in nadzoru onesnaževanja, na katero so se prav tako sklicevali pritožniki, ne more pomeniti neutemeljenega poseganja v lastninsko pravico investitorja.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt