KUR-napis

Nova knjiga o kreativni urbani regeneraciji

07. 01. 2013

V založništvu Inštituta za politike prostora je konec lanskega leta izšla knjiga »Kreativna urbana regeneracija: Priložnosti v Ljubljanski urbani regiji«, avtorjev Tadeja Žaucerja, Marka Peterlina, Matjaža Uršiča, Petre Očkerl in Tatjane Marn. Študija, predstavljena v knjigi, je nastala po naročilu Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije v okviru mednarodnega projekta Creative Cities. Prispeva pomemben vpogled v prostorsko razporeditev kreativnih industrij v Ljubljani in njeni urbani regiji ter ovrednoti lokacijske dejavnike, ki na to razporeditev vplivajo. Rezultati so lahko dragocen prispevek k okrepitvi kreativnega gospodarstva na eni strani ter k načrtovanju urbanega razvoja na drugi strani – pri slednjem še posebej v zvezi z urbano regeneracijo. Izsledki so uporabni pri razvoju kreativnih četrti, ki so pomembno orodje tako kreativnega gospodarstva kot urbanega razvoja.

Delovna hipoteza študije predpostavlja, da kreativne industrije v Ljubljanski urbani regiji predstavljajo priložnost za urbano regeneracijo. Pri tem kreativne industrije niso razmeščene enakomerno ali naključno, ampak se zgoščajo glede na specifične dejavnike, med drugim tudi v območjih, ki jih lahko opredelimo kot degradirana oziroma katerih uporabna vrednost je zaradi različnih razlogov zmanjšana.

Pomen publikacije je predvsem v predstavitvi širši javnosti slabo poznane teme, ki je pomembna tako za urbani razvoj mesta Ljubljana kot za njegov gospodarski razvoj. Hkrati omogoča primerjavo znotraj širše urbane regije, predvsem pa daje izhodišče za primerjavo na področju kreativnih industrij z drugimi mesti po Evropi in svetu. Posebna vrednost publikacije so tudi priporočila, podana v zaključku, ki ponujajo osnovo za pospešen razvoj kreativnih industrij v Ljubljani ter za vzpostavitev učinkovitejše politike urbane regeneracije.

Kot ugotavlja študija, je namreč nizka prostorska in funkcionalna diverzifikacija kreativnih industrij tudi rezultat »inkrementalnega« pristopa, ki ne sledi izdelanim razvojnim strategijam kreativnih industrij v globalnem kontekstu, pač pa se zgolj odziva na trenutne razmere, omejeno na lokalno in regionalno tržišče. Glavno priporočilo v zvezi s podporo kreativnemu gospodarstvu tako naslavlja potrebo po usmerjenih strategijah, namenjenih specializiranim vejam kreativnih industrij.

Z vidika urbane regeneracije je glavno priporočilo, da četudi se kreativne industrije zgoščajo v mestnem središču, bi se glede na potrebo po regeneraciji urbana politika morala bolj osredotočiti na podporo kreativnim četrtim zunaj centra. Največji potencial za razvoj kreativnih četrti in torej tudi za urbano regeneracijo tako predstavljajo sekundarna žarišča in žarišča nekaterih specializiranih vej, kot so radio in televizija, programska oprema, prodaja umetnin in starin ali pa video, film in fotografija, ki so razporejena na razmeroma malo lokacijah izven mestnega središča. To je še posebej pomembno za dva velika projekta urbane regeneracije, ki jih razvija Mestna občina Ljubljana: Partnerstvo Šmartinska in Partnerstvo Celovška.

Celotna vsebina knjige je predstavljena dvojezično, v slovenskem in v angleškem jeziku. Izvleček iz knjige si lahko ogledate tukaj. Knjigo lahko naročite preko spodnje spletne naročilnice, lahko pa nam pošljete izpolnjeno naročilnico.

 

Spletna naročilnica

Naročilnica (Word)

komentarji (1)

  1. Kreativna urbana regeneracija « Inštitut za politike prostora, 17/01/2013 22:32

    [...] založništvu Inštituta za politike prostora je pred kratkim izšla knjiga Kreativna urbana regeneracija. Obravnava prostorsko razporeditev kreativnih industrij v Ljubljani in njeni urbani regiji ter [...]

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Polje III (3)

Zbori za prostor: Kaj je javni interes pri stanovanjski politiki?

Ponedeljek, 12. junij 2017 od 18h do 20h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Zakaj države in lokalne skupnosti podpirajo trg najemnih stanovanj? Kakšne so posledice premajhnega fonda neprofitnih najemnih stanovanj? Kakšni so družbeni stroški visokega deleža lastniških stanovanj v naši družbi? Vidiki javnega interesa, ki jih zadeva trg najemnih stanovanj so kompleksni in raznoliki. Ali neprofitna stanovanja predstavljajo za družbo strošek, luksuz ali predvsem dolgoročno naložbo?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja skupnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi..

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in Inštitut za politike prostora – IPoP serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi..

Četrti zbor bo potekal v ponedeljek, 12. junija 2017 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravila in predstavila novinarka Mojca Zabukovec.

Več o Zborih za prostor

Več dogodkov
Napovednik Trajekt