oktober 2012

Spodbudite svojo lokalno skupnost k doseganju nizkoogljičnega urbanega okolja

30. 10. 2012

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Spodbujanje mest k zmanjševanju ogljičnega odtisa je eden od ciljev novih projektov programa URBACT. Posamezni projekti že dalj časa aktivno izmenjujejo primere dobrih praks zlasti na dveh glavnih področjih, povezanih z energetsko učinkovitostjo, to sta mobilnost (projekta EVUE in ATN) in energetska učinkovitost zgradb (projekti CASH, LINKS itd.) Pri doseganju globalnih okoljskih ciljev sta izjemno pomembni ozaveščenost in zavezanost ljudi k izboljševanju energetske učinkovitosti na lokalni ravni. Prebivalci imajo kot deležniki legitimno pravico biti vključeni v zmanjševanje ogljičnega odtisa svojega mesta. Projekt ENGAGE je pobuda, ki si prizadeva izpolniti praznino na tem področju. Pridružite se ENGAGE mestom po Evropi ENGAGE je participatorna komunikacijska kampanja, ki jo koordinira projekt Energy Cities in podpira Intelligent Energy Europe, ter je odprt za evropske…

Zlato v trajnostni mobilnosti za prireditelje letošnjih olimpijskih iger

30. 10. 2012

Povzeto po Sally Kneeshaw, vodilni strokovnjakinji EVUE, prevod Petra Očkerl

O projektu EVUE (Electric Vehicles in Urban Europe) programa URBACT, katerega glavni cilj je spodbujanje električne mobilnosti v mestih, smo že nekajkrat poročali. Nazadnje v članku o videu za predstavitev vloge evropskih mest in regij pri doseganju energetske učinkovitosti in trajnostnega razvoja. Novembra lani so partnerji projekta EVUE v svojo sredo povabili Neila Earnshawa, direktorja trajnostne mobilnosti za olimpijske igre v Londonu 2012, kjer so se pogovarjali o prihajajočih izzivih gostovanja največjega dogodka na svetu. Kot kaže so bili pogovori nadvse uspešni, saj so bile igre z vidika transporta izjemno dobro organizirane. Organizatorjem je uspelo zagotoviti varen in zanesljiv prevoz vsem obiskovalcem in sodelujočim. London 2012 služi kot zanimiv in eden prvih primerov množične uporabe električne mobilnosti za dogodek takšnih razsežnosti. Največji avtomobilski…

Kako se bodo določala zemljišča za gradnjo?

29. 10. 2012

Marko Peterlin

Skupnost občin Slovenije je v petek na svoji spletni strani objavila, da je v predhodno medresorsko usklajevanje prejela predlog Pravilnika o določanju zemljišč za gradnjo. Predlog je Skupnosti občin posredovalo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, pripravila pa sta ga Geodetska uprava RS in Direktorat za prostor. Pravilnik v prvem členu navaja, da naj bi po uveljavitvi opredeljeval način določitve zemljišč za gradnjo stavb za namene množičnega vrednotenja nepremičnin. Seveda pa pravilnik vpliva tudi na občinsko prostorsko načrtovanje. Zemljišča za gradnjo stavb so namreč skladno s predlogom pravilnika stavbna zemljišča, določena v občinskem prostorskem načrtu, oziroma stavbna zemljišča v okviru ureditvenih območij naselij, določenih v prostorskih sestavinah dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin, na katerih je gradnja stavb dejansko možna…

URBACT bo podpiral Evropsko prestolnico mladih Maribor 2013

26. 10. 2012

Petra Očkerl

Maribor se v okviru projekta Evropska prestolnica mladih Maribor 2013 vključuje v program URBACT. V skladu s poslanstvom Evropske prestolnice mladih bo Maribor kot partner deloval v projektu My Generation at Work (krajše: MG@Work), katerega glavni cilj je spodbujanje in rast zaposljivosti mladih na spreminjajočem se trgu delovne sile, s posebnim poudarkom na razvoju podjetniških spretnosti, znanj, veščin, pristopov in pogledov. To želijo partnerji doseči s sodelovanjem mladih v navezavi s podjetji, izobraževalnimi institucijami, agencijami za zaposlovanje in lokalno oblastjo. »MG@Work je trenutno v razvojni fazi, ki traja od 1.5.2012 do 31.10.2012. V tem času se razvija podrobna projektna prijava vseh 12 partnerjev (Rotterdam, Antwerp, Riga, Glasgow, Gdansk, Varšava, Tampere, Valencia, Braga, Maribor, Turin, Thessaloniki)« je povedala Nina Radenković, koordinatorka projekta…

Za zeleni razvojni preboj!

25. 10. 2012

Poziv Vladi Republike Slovenije, kampanja spletne skupnosti Tretji člen

Ne pomnimo časov, ko so bili izzivi tako obsežni, kot tudi ne časov, ko so bili tako zelo večplastni. V teh prelomnih časih poteka priprava Strategije razvoja Slovenije, ki bo določila smer razvoja naše države za obdobje 2014-2020 in namensko porabo več milijard evrov iz evropskih skladov. To bodo v prihodnjih letih naša edina razpoložljiva sveža razvojna sredstva. Strategija mora odgovoriti na temeljne izzive sedanjega časa in potrebe prihodnjih generacij. Od vlade pričakujemo, da bo novo strategijo usmerila v zeleni razvojni preboj in s tem Sloveniji omogočila, da polno izkoristi svoje potenciale in strateške razvojne priložnosti. Strategija naj vključuje vitalne programe na sedmih družbeno pomembnih področjih: (1) prehranska samooskrba, (2) vrednostna veriga lesa, (3) energetska prenova stavb, (4) prehod na obnovljive vire energije, (5) posodobitev železniškega omrežja…

Poslanci predlagajo novo spremembo zakonodaje

19. 10. 2012

Marko Peterlin

Občine je včeraj presenetil dopis Državnega zbora RS, v katerem jih ta obvešča, da je skupina poslancev predlagala spremembo konec julija sprejetih sprememb Zakona o prostorskem načrtovanju. Čeprav smo žal že vajeni nenehnih in hitrih sprememb prostorske zakonodaje, je tokratna sprememba vendarle ponovno presenetila. Ob zadnjih hitrih spremembah zakonodaje, ki so potekale poleti brez javne razprave, je bilo namreč od najvišjih predstavnikov Ministrstva za infrastrukturo in prostor slišati napoved, da bodo jeseni na vrsti celovite sistemske spremembe resorne zakonodaje. Njihovo sprejemanje naj bi tokrat potekalo po rednem postopku in z vključitvijo strokovne in ostale javnosti. Čeprav je v normativnem programu vlade sprejem povsem novega zakona predviden že do konca leta, se za zdaj vsaj javno razprava o njem ni še niti začela. Zato pa so zdaj poslanci koalicijskih strank…

Kaj so funkcionalne regije?

19. 10. 2012

Marko Peterlin

Funkcionalne regije so območja z visoko frekvenco notranjih regionalnih interakcij. Najpogosteje se za opredelitev funkcionalnih regij uporablja podatke o dnevnih migracijah prebivalcev na delo in v šolo, ker je vzorec dnevnih migracij praviloma dober približek tudi za zamejitev drugih vrst interakcij. Zakaj funkcionalne regije? Koncept funcionalnih regij se je v zadnjih desetletjih razmeroma neodvisno razvil v mnogih državah po svetu, kar kaže na globalno naravo teženj v prostorskem razvoju mest in širših območij na eni strani, in na očitno uporabnost koncepta na drugi strani. Vsakdanje delovanje sodobnega mesta je namreč predvsem zaradi vedno večje mobilnosti prebivalstva v zadnjih desetletjih postalo v tolikšni meri soodvisno od njegovega zaledja, da se njegovega razvoja že nekaj časa ne more več obravnavati ločeno od razvoja širšega prostora. Pri opredelitvi in zamejitvi…

Urbana regeneracija stanovanjskih sosesk

17. 10. 2012

Anja Planišček, povzeto po spletni strani trajekt.org

Večina evropskih držav se v zadnjem desetletju sooča z nujnostjo prenove stanovanjskega fonda iz druge polovice 20. stoletja. Številne v sodelovanju z mestnimi upravami razvijajo celovite strategije regeneracije stanovanjskih naselij in jih vključujejo v državne stanovanjske politike in mestne razvojne programe. Strategije vključujejo poleg prenove stavb, zunanjega prostora, energetske in ekološke sanacije tudi reševanje socio-ekonomskih problemov in načinov financiranja. V Sloveniji problem staranja blokovskih naselij zanemarjamo, čeprav je bilo kar 40% obstoječih večstanovanjskih stavb zgrajenih med leti 1946-85. Naš kolektivni stanovanjski fond je glede na način gradnje, tehnične standarde in materiale zato relativno star. Strategije celovite prenove ni uspelo oblikovati še nobeni vladi ali mestni upravi, saj se politika v stanovanjski prenovi ne trudi poiskati socialnega…

Odprta inovativnost v evropskih mestih

16. 10. 2012

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Ana Kosi, Petra Očkerl

Strategija Evropa 2020 in "Innovation Union" Evropske Komisije  predlagata novo definicijo inovacij, ki je zastavljena širše od stare, linearne, na tehnologiji zasnovane definicije. Odprt koncept inovativnost se zdi edini način za ustvarjanje nove rasti in delovnih mest ter za soočanje z novimi družbenimi izzivi kot so podnebne in demografske spremembe. Kako lahko mesta podpirajo odprt koncept inovativnosti? Med končanimi projekti programa URBACT štirje obravnavajo inovacije: RUnUp, Creative Clusters, UNIC, REDIS. Ugotavljali so, kako lahko mesta prispevajo k bolj odprtemu konceptu inovacij. Prišli so do zaključkov, da lahko mesta podprejo inovacije na tri načine: - Z oblikovanjem prostorov in objektov, ki spodbujajo inovativnost - Z izboljšanjem povezav in ustvarjanjem platform med generatorji znanja in lokalnimi podjetji - S spodbujanjem inovativnosti svojih storitev Na vsakem…

Natečaj Polje III in parkirni normativi v OPN MOL

15. 10. 2012

Tadej Žaucer, delno povzeto po prispevku v glasilu Ljubljana

Načrtovanje kompleksa večstanovanjskih stavb z neprofitnimi najemnimi stanovanji je kompleksna in zahtevna naloga. Gre namreč za močno reguliran in togo določen program. Površina stanovanj je predpisana, njihova struktura je določena s potrebami investitorja. Hkrati je treba načrtovati z veliko mero skrbnosti pri porabi javnih sredstev za določen namen in izpolnjevanje poslanstva stanovanjskega sklada MOL. Stanovanje si kupimo ali najamemo glede na lastne preference. V okviru ponudbe si izbiramo del mesta, tip stavbe in zasnovo stanovanja. Te možnosti izbire pri najemu neprofitnega stanovanja javnega stanovanjskega sklada stanovalci nimajo, saj se ta dodeljujejo na razpisih. Bodoči stanovalci, uporabniki teh objektov torej nimajo izbire, kar projektantu nalaga dodatno odgovornost. Arhitektura mora enostavno biti dobra, predvsem funkcionalna, brez možnosti eksperimenta ali ekscesa.…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt