oktober 2012

Bo šla nova železnica iz Divače v Koper, v Trst, ali v Srednji svet?

25. 10. 2012

Tedenski pregled objav v medijih

Železnica prej v Trst kot v Koper? Po napovedih z ministrstva za kmetijstvo in okolje bi okoljevarstveno soglasje (posledično gradbeno dovoljenje) za drugi tir Divača–Koper lahko dobili že spomladi. Kdaj bi lahko začeli graditi, si na ministrstvu za infrastrukturo in prostor zaman prizadevamo izvedeti že več kot pol leta. Tudi tokrat na naša vprašanja niso […]

Vstopnica za prireditev tudi vozovnica za avtobus

19. 10. 2012

Tedenski pregled objav v medijih

Vstopnica tudi vozovnica za LPP Da se v prihodnje v okolici Stožic ne bi več ponovil prometni kaos, ki je prejšnji mesec zavladal ob koncertu opernega kvarteta Il divo, so na ljubljanski mestni občini pripravili vrsto novih ukrepov, ki jih bodo preizkusili že v petek, ko bodo v dvorani košarkarji odigrali tekmo v okviru evrolige. […]

Je energija že luksuz?

12. 10. 2012

Tedenski pregled objav v medijih

Energija postaja luksuz Nižanje cen zemeljskega plina je te dni ob vseh (napovedanih) podražitvah ena redkih dobrih novic za slovenska gospodinjstva. A tudi ta novica zbledi, če jo primerjamo s podatkom, da so se od lanskega do letošnjega septembra cene tega energenta v povprečju najprej dvignile za več kot 30 odstotkov, preden so začele padati […]

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt