september 2012

Pobuda za omejitev hitrosti v naseljih na 30 km/h v vseh državah EU

20. 09. 2012

Evropska civilna iniciativa, ki se zavzema za omejitev hitrosti v naseljih na 30km/h je  16. septembra 2012, prvi dan Evropskega tedna mobilnosti, Evropski komisiji predala svojo pobudo z namenom, da opozori, kako pomembno omejitev hitrosti vpliva na varnost, kakovostno bivalnega okolja in boljši zrak. Preveritev zakonskih podlag mora biti opravljena v dveh mesecih,  do 15. novembra, če bo uspešna, sledi zbiranje podpisov. Zato, da EU komisija sproži zakonsko proceduro, jih je potreben en milijon. Vizija: omejitev hitrosti v naseljih na 30km/h, razen če lokalne skupnosti uspejo dokazati, da na nekaterih cestnih odsekih varnost lahko zagotovimo tudi z drugimi ukrepi. Omejiti hitrost na 30km/h je enostaven in učinkovit ukrep.  Široko razvita mreža con z omejeno hitrostjo 30km/h v mnogih evropskih državah  je že omogočila uspešno znižanje števila poškodb v prometnih nesrečah,…

Evropske regije in mesta na čelu v energetski učinkovitosti

16. 09. 2012

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Odbor regij (CoR) je pripravil poseben video za predstavitev vloge evropskih mest in regij pri doseganju energetske učinkovitosti in trajnostnega razvoja na konferenci Rio +20.  Video opominja, da morajo biti mesta za zgled v energetski učinkovitosti in pokaže, da to pogosto tudi so. Izkušnje projekta EVUE so z intervjujem s Sally Kneeshaw, vodilno strokovnjakinjo projekta iz Westminstra, v samem jedru videa. Na konferenci Rio +20 je Odbor regij (CoR) izpostavil, da »naša zemlja potrebuje vse ravni upravljanja, tudi lokalno in regionalno, le tako se lahko nadejamo prehoda k odgovornemu in trajnostnemu razvoju«. To prepričanje deli tudi mnogo partnerskih mest programa URBACT, ki so aktivna na področju energijske učinkovitosti in trajnostnega razvoja, na čelu s partnerji projekta EVUE. Projekti, ki so v okviru programa URBACT aktivni na tem področju, so poleg EVUE še Active Travel…

Programi medregionalnega sodelovanja pomembni za Evropsko kohezijsko politiko

11. 09. 2012

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Kako uspešen je program URBACT II? Zelo, sodeč po nedavni analizi inštituta EMI (European Metropolitan Network Institute). EMI je v maju in juniju 2012 izvajal raziskavo o urbani dimenziji kohezijske politike in o celostni urbani politiki. Mestne in regionalne strokovnjake iz vse Evrope so v anketni raziskavi spraševali, kakšen si mislijo o trenutnih prizadevanjih za njihovo izvajanje in o načrtih za prihodnost kohezijske politike. Študija je pokazala izjemen pomen programov Evropskega teritorialnega sodelovanja. Respondenti so še zlasti izpostavili zasluge štirih programov medregionalnega sodelovanja, to so INTERREG IVC, URBACT II, ESPON in INTERACT. Med temi sta se v anketni raziskavi najbolje odrezala programa URBACT II in INTERREG IVC, ki so ju vprašani posebej pripoznali in potrdili njuno pomembno vlogo. Razsežnost obeh projektov potrjuje tudi geografska razpršenost, saj…

Zanimive nove rešitve se z izmenjavo izkušenj širijo med mesti

11. 09. 2012

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Aprila 2012 je nadzorni odbor URBACT odobril 19 novih projektov. Spomladi in zgodaj poleti so vsi projekti začeli z delom in organizirali začetna srečanja. Zdaj ima vsak od teh projektov svoj prostor tudi na spletni strani projekta URBACT, svojo podstran, ki jo lahko neposredno upravlja. Na teh podstraneh so dosegljive osnovne informacije o posameznih projektih, kot so logotip projekta, kratki povzetek projekta, partnerji in potek dela. Vsebine bo z razvojem projektov vedno več, za zdaj pa so te podstrani namenjene zlasti pregledu nad temami, s katerimi se želijo ukvarjati evropska mesta in predstavljajo dobro orodje tudi za mesta, ki bi se še želela vključiti v katerega od projektov, saj so partnerstva še odprta. Aktivno vključevanje JOBTOWN se osredotoča na lokalna partnerstva za izboljšanje priložnosti zaposlovanja mladih. Vodilni partner je Cesena (Italija), drugi partnerji…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt