avgust 2012

Predpisi po »nujnem« postopku – kako jim slediti?

29. 08. 2012

Senka Vrbica, PIC, objavljeno v Informatorju Mreže za prostor

Na področju urejanja prostora smo se letošnje poletje soočili s kar nekaj predpisi, ki so se sprejeli mimo javnosti in povsem brez javne razprave, praviloma z obrazložitvijo, da naj bi šlo za nujni postopek. Na ta način so bile julija sprejete obsežne spremembe Zakona o prostorskem načrtovanju, Zakona o graditvi objektov in Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor. Glede priprave prvih dveh javnost sploh ni bila obveščena - o njuni pripravi smo lahko izvedeli preko Skupnosti občin in Združenja občin, ki sta ju dobila v pregled - slednji pa je bil 18.6.2012 objavljen na spletni strani Vlade RS med gradivi v obravnavi. V gradivu je navedeno, da je bila javnost vključena v pripravo zakona z datumom objave 11.6.2012, in da so imele možnost podati pripombe nevladne organizacije, predstavniki zainteresirane in strokovne javnosti ter občine, vendar do…

Nova biblija za projektante kolesarskih površin

27. 08. 2012

Povzeto po spletni strani kolesarji.org

Direkcija RS za ceste je Slovensko kolesarsko mrežo pred nedavnim obvestila o izidu nove različice 'Navodil za projektiranje kolesarskih površin'. Kot so zapisali v spremnem dopisu, "se morajo navodila dosledno upoštevati pri izdelavi projektne dokumentacije ter projektiranju vseh vrst kolesarskih površin v Republiki Sloveniji." S tem je večletni napor Slovenske kolesarske mreže, da v tehnične normative umesti tudi primere dobrih praks iz tujine ter zadnja dognanja iz prakse na terenu, dosegel želeni cilj. Slovenska kolesarska mreža je v procesu javne razprave ob sprejemanju nove prometne zakonodaje, podala širok nabor ukrepov, ki jih je smiselno uvesti v Sloveniji. Čeprav je v začetku kazalo, da bodo prizadevanja mreže izpadla jalovo, se je vztrajnost obrestovala. Že takrat smo opozorili, da sama sprememba zakonov ne bo dovolj, ampak da bo potrebna sprememba tudi podzakonskih…

Pobuda za oceno ustavnosti novele zakona o kmetijskih zemljiščih in poslovnika Državnega zbora

27. 08. 2012

Povzeto po spletni strani umanotera.org

Skupina nevladnih organizacij s statusom delovanja v javnem interesu na področju okolja je prejšnji teden vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki zmanjšuje zaščito kmetijskih zemljišč, in Poslovnika Državnega zbora, ki omogoča sprejetje zakonov z vplivom na okolje brez sodelovanja strokovne in širše javnosti. Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je bil v juliju na predlog skupine koalicijskih poslancev sprejet po skrajšanem postopku, ni bil sprejet v skladu z Aarhuško konvencijo, ki zahteva udeležbo javnosti pri odločanju v okoljskih zahtevah, saj se javnost do zakona ni mogla opredeliti, ker javne razprave ni bilo. S tem sta postopek sprejemanja spornega zakona in tudi Poslovnik Državnega zbora, ki takšen postopek omogoča, v nasprotju s členi Ustave…

Trajnostna prihodnost zgodovinskih mestnih jeder

23. 08. 2012

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Trajnostna gradnja je postala načelo evropskega urbanega razvoja. A kaj narediti s tisoči zgodovinskih stavb v središčih mest povsod po vsej Evropi? Pogosto gre za simbole skupnosti in magnete za turiste, zato so največkrat tudi pod varstvom kulturne dediščine. A te stavbe predstavljajo obenem tudi velik izziv za lokalne oblasti, saj so energijsko potratne in težavne za prenovo, lahko pa so tudi neprijetne za bivanje. Triletni projekt LINKS, ki se zaključuje letos, je združil devet obrobnih mest z zgodovinskimi mestnimi jedri, da bi delila izkušnje in zamisli o tem, kako zaščititi dediščino preteklosti in hkrati pomagati skupnostim, da uspevajo v prihodnosti. Zgodovinska jedra lahko postanejo muzeji V zadnjih desetletjih so mnoga stara mestna jedra izgubila svojo vitalnost in se spremenila v muzeje. V nezadržni spirali nazadovanja so prebivalci postopoma zapustili stara jedra…

Je možen razvoj kreativne ekonomije tudi v manjših mestih?

23. 08. 2012

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Pospeševanje lokalnega gospodarskega razvoja z inovacijami in ustvarjanjem kreativnih prostorov je posebej zanimivo za mala in srednje velika mesta. V okviru programa URBACT je nedavno potekal projekt ‘Creative Clusters’, v katerem je sodelovalo deset evropskih mest. Razvijali so vizijo razvoja kreativne ekonomije v mestih z razmeroma nizko gostoto. Prizadevali so si dokazati, da kreativne industrije niso samo modna muha, temveč realna priložnost za lokalna gospodarstva. Osrednji fokus projekta »Creative clusters« je bil vzpostavljanje grozdov kreativnih industrij in združevanje le-teh tudi z drugimi gospodarskimi sektorji. Grozdi (ang. clusters) zbujajo zanimanje regionalnih in mestnih načrtovalcev že od osemdeseti let naprej. Idejo je v kontekstu degradiranih območij v velikih mestih znova prebudil izid knjige Vzpon ustvarjalnega razreda (2002) Richarda Floride in mnoga mesta…

Letna konferenca URBACT »Cities of Tomorrow: Action Today«

09. 08. 2012

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Letna konferenca URBACT 2012 bo potekala pod naslovom »Cities of Tomorrow: Action Today«  (»Mesta prihodnosti: dejanja danes«) 3. in 4. decembra 2012 v Københavnu. S strokovnjaki , snovalci politik in mestnimi upravnimi delavci iz vse EU bomo razpravljali o rešitvah v zvezi z izzivi, s katerimi se soočajo evropska mesta. Letna konferenca programa URBACT temelji na poročilu Evropske komisije »Mesta prihodnosti – izzivi, vizije, nadaljnje poti« (»Cities of tomorrow – Challenges, visions, ways forward«), ki je izšlo oktobra 2011. Izpostavlja vrsto izzivov, ki jih stotine mest v URBACT-ovih mrežah poskušajo reševati s trajnostnim urbanim razvojem. Med načrtovanimi govorci na dogodku so Johannes Hahn, evropski komisar za regionalno politiko, Jan Olbrycht, poslanec Evropskega parlamenta in predsednik URBAN Intergroup ter Carsten Hansen, danski minister za stanovanje, urbane…

Trajnostna mobilnost povezuje zdravstveno politiko z urbano prenovo

07. 08. 2012

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Za strokovnjake, ki se ukvarjajo z mesti, je razumevanje odnosa med kakovostjo življenja in kakovostjo prostora ključno, saj lahko le v primeru, da ta odnos razumejo, predlagajo rešitve, s katerimi se blaginja prebivalcev izboljšuje. Sodelavec programa URBACT Philip Stein v članku, ki ga spodaj povzemamo, analizira rezultate projektov URBACT, ki se ukvarjajo s tem odnosom. Glavna lekcija za prostorske načrtovalce je tudi tokrat podobna kot ponavadi: za kakovostne in trajnostne rešitve je nujen celostni oz. integriran pristop, pravi Stein. Kakovostno trajnostno bivanje je odvisno od veliko različnih dejavnikov Kaj določa kakovostno trajnostno bivanje? Philip Stein pravi, da so seznami dejavnikov in kazalcev pogosto različni, vendar obstaja skupno jedro. V ta jedrni nabor med drugim spadajo: bivalne in stanovanjske razmere, zdravje, revščina, delo, dohodek, okolje, storitve, varnost,…

PosodiAvto odhaja, kdo bo poskusil naslednji?

06. 08. 2012

Marko Peterlin

V prvih avgustovskih dneh smo lahko prebrali, da se kljub obetajočim napovedim storitve souporabe avtomobila v Sloveniji v bližnji prihodnosti še ne bomo mogli razveseliti. Kot je poročal Dnevnik naj bi ekipa projekta PosodiAvto, ki se je razvijal že dobro leto, pri urejanju formalno-pravnih zadev naletela na zid pri zavarovalnicah. Lastniki vozil, ki bi jih bili pripravljeni posojati drugim uporabnikom, bi namreč morali plačati dvakratni znesek kasko zavarovanja, kar pomeni, da bi za kritje tega stroška morali na teden z izposojo zaslužiti od 7 do 10 evrov, je za Dnevnik pojasnil vodja projekta Lev Piautzer. Po njegovih besedah bodo zato projekt, v katerega naj bi se sicer že vključilo okoli 120 lastnikov avtomobilov in nekaj več kot 300 uporabnikov, začasno ustavili, s podobnim projektom pa bodo kot kaže poskusili v Estoniji. Souporaba avtomobila, bolj znana pod angleškim…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt