V ospredju javni prostor in skupno dobro

30. 08. 2012

Tedenski pregled objav v medijih

Bo zaradi krize arhitektura začela upoštevati ljudi?

Javni prostor in skupno dobro sta v ospredju letošnjega arhitekturnega bienala v Benetkah, prav tako skupno iskanje rešitev za oblikovanje mest v skladu z družbenimi potrebami. Kurator David Chipperfield, britanski arhitekt, bolj znan po arhitekturnih projektih (med drugim po Muzejskem otoku v Berlinu), manj kot teoretik, se je za to temo odločil zaradi kriznih razmer v svetu, ki so priložnost, da se tudi arhitekturna stroka zamisli nad sabo in poveže z družbeno skupnostjo, da bo lahko prepoznala skupne potrebe. Čas ekscentričnih in megalomanskih projektov, pod katere so se podpisovali zvezdniški arhitekti in zaradi katerih se je arhitektura dodobra skomercializirala, je minil, zdaj naj bi se arhitekti usmerili na družbene vidike arhitekture in se pri tem povezovali med seboj in z drugimi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s prostorom in družbo. V to smer naj bi šlo tudi razmišljanje do naslednjega, 14. bienala, ko naj bi več vedeli o tem, kaj ljudje potrebujejo in si želijo in kakšen odgovor na to lahko ponudijo arhitekti. Več na www.delo.si.

Najprej po cenejšo, nato po brezplačno vozovnico

Avtobusni prevozniki in Slovenske železnice so danes začeli prodajati subvencionirane vozovnice za dijake in študente. Novi sistem uvaja tudi novost – brezplačno vozovnico za mestni promet v Ljubljani in Mariboru za tiste, ki bodo kupili vozovnico za medkrajevni promet. Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor so zapisali, da so do brezplačne mesečne vozovnice za mestni promet v Ljubljani in Mariboru (le s tema dvema mestoma je ministrstvo doslej sklenilo dogovor) upravičeni tisti dijaki in študenti, ki imajo že kupljeno vozovnico za medkrajevni avtobusni ali železniški prevoz in »le v primeru, ko jim uporaba medkrajevnega ali železniškega prevoza ne omogoča dostopa do izvajalca vzgojno-izobraževalnega programa«. Več na www.delo.si.

Nov način pridobivanja subvencioniranih mesečnih vozovnic za LPP

Od danes naprej bodo lahko dijaki in študenti začeli pridobivati subvencionirane mesečne vozovnice za Ljubljanski potniški promet. Toda, pozor, dijaki in študenti bodo letos mesečne vozovnice pridobivali drugače, kot so jih minula leta. Nov zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu namreč uveljavlja nekaj novosti. Ljubljanski dijaki in študenti morajo tako na LPP prinesti pravilno izpolnjene in s strani vzgojno-izobraževalnega programa potrjene vloge za izdajo subvencionirane mesečne vozovnice. Več na www.dnevnik.si.

“Gotovo zasebni sektor najbolj racionalno vodi projekte”

Ne samo novo železniško in avtobusno postajo, temveč še več drugih pomembnih projektov namerava mesto uresničiti prek javno-zasebnega partnerstva. Prelomnico za tovrstni model investiranja, po katerem javni partner v projekt privabi zasebnega in mu v zameno za vlaganje pod določenimi pogoji omogoči komercialne koristi, v Ljubljani gotovo predstavlja športni park Stožice. Po vzoru še vedno nedokončanega kompleksa si je občina zamislila obnoviti tudi celo vrsto drugih športnih objektov, ne nazadnje tudi Plečnikov stadion, za katerega zasebni partner skoraj pet let po ustanovitvi skupne družbe z občino in olimpijskim komitejem ni zaprosil niti še za gradbeno dovoljenje. Več na www.dnevnik.si.

Železniško-avtobusni spor dodatna ovira za Emoniko

Če bo gradbeno dovoljenje za ljubljanski potniški center Emonika, za katerega je investitor Trigranit zaprosil konec junija in ga zdaj dopolnjuje, res izdano jeseni, je odvisno tudi od rešitve upravnega spora o lastništvu območja sedanje avtobusne postaje med Slovenskimi Železnicami in Avtobusno postajo Ljubljana. Od leta 2009 Slovenske železnice tudi tožijo podjetje Avtobusna postaja Ljubljana za okoli 580.000 evrov, saj naj bi to brez pravne podlage in plačila uporabnine opravljalo dejavnost na njihovi ploščadi. Več na www.dnevnik.si.

Železnice prodajajo avtobusno postajo

Slovenske železnice in Avtobusna postaja Ljubljana so po dolgoletnem sporu le bliže dogovoru o lastništvu in plačilu uporabnine za avtobusno ploščad s peroni pred ljubljansko železniško postajo. Železnice ploščad sedaj prodajajo, čim prej pa jo mora kupiti podjetje Emonika, če želi gradbeno dovoljenje za ljubljanski potniški center. Več na www.dnevnik.si.

Za severna mestna vrata zainteresirani tudi tujci

Projekt severnih mestnih vrat oziroma ene od stolpnic, ki naj bi zrasla ob Bavarskem dvoru v središču Ljubljane, se je ustavil, ko je šlo konec julija lani S1 investicijsko podjetje v stečaj. Tam, kjer naj bi zrasel 20-nadstropni poslovni objekt, zdaj zija gradbena jama. V začetku junija se je iztekel rok za oddajo ponudb za nakup zemljišča skupaj z gradbenim dovoljenjem, ki se prodaja za 5,57 milijonov evrov, a ponudnikov za zdaj ni. “Zanimanje za projekt sicer obstaja, saj so štirje interesenti prišli na ogled projektne dokumentacije,” pravi stečajni upravitelj Bojan Klenovšek in dodaja, da so bili med njimi tudi tujci. Vendar pa vsi očitno čakajo na ugodnejšo ponudbo, ki se, če se bo z njo strinjal upniški svet, obeta v drugi fazi prodaje. Z nižanjem cene pa se mora strinjati tudi NLB, ki ima do podjetja za sedem milijonov evrov terjatev. Klenovšek pravi, da bodo usklajevanja potekala v prihodnjih dneh. Več na www.dnevnik.si.

Sklad v nov razpis za dokončanje soseske Brdo

Čeprav se je na razpis republiškega stanovanjskega sklada za dokončanje stanovanjske soseske Brdo do sredine julija prijavilo osem gradbincev, je sklad v petek ponovno objavil javni razpis za izbor gradbincev, ki bodo dokončali tri še nedokončane sklope stanovanj. Direktor sklada Žiga Andoljšek je pojasnil, da so javni razpis kljub velikemu številu ponudb ponovili, ker niso dobili “primernih ponudb”. Kaj je bilo z njimi narobe, Andoljšek ni povedal. Dejal je le, da to vedo ponudniki, ki so jih obvestili o tem, da so ponudbe neprimerne. Več na www.dnevnik.si.

Obnavljali bodo 123-letni vodovod

Medtem ko so mestni urbanisti v zadnjih letih vložili veliko truda v adaptacijo številnih ulic in trgov v ožjem mestnem središču, so se ene najbolj frekventnih ljubljanskih ulic – Čopove – komajda dotaknili. Zadnja večja in temeljita obnova ulice sega v leto 1978. Tlakovci, po katerih vsakodnevno stopa nepregledno število domačih in tujih nog, so dodobra zlizani in razpokani, na nekaterih mestih pa celo zakrpani z asfaltom, kar se bržkone ne sklada z vizijo o “najlepšem mestu na svetu”. A po zagotovilih mestne občine bodo tlakovce med Slovensko cesto in Prešernovim trgom zamenjali sočasno z obnovo kanalizacijskega in vodovodnega omrežja, kar naj bi se zgodilo še letos. Več na www.dnevnik.si.

Urbana že v mestnih knjižnicah

V Mestni knjižnici Ljubljana so od začetka junija dobrih 6000 starih članskih izkaznic že nadomestili z urbano. Stare izkaznice so za urbane do zdaj zamenjali le tisti, ki so to sami želeli, neizogibne pa so za vse novo vpisane člane. Skoraj 85.000 članov knjižnice pa bo svoje stare izkaznice ljubljanskih knjižničnih enot predvidoma zamenjalo do junija prihodnje leto. Več na www.dnevnik.si.

Ljubljančani so Žale sprejeli tudi kot park

V preteklosti so občine manjša, vaška pokopališča ukinjale, ko so se zapolnila. Od takrat naprej so morali svojci svoje pokojnike pokopavati v osrednjih pokopališčih. A z velikim razmahom žarnega pokopavanja so se stvari močno spremenile, pravi Robert Martinčič, vršilec dolžnosti direktorja javnega podjetja Žale, ki skrbi za vseh 18 pokopališč na območju Mestne občine Ljubljana. Ker žarno pokopavanje zavzame manj prostora kot pokopi s krsto in ker Slovenci že okoli 60, Ljubljančani pa celo že 90 odstotkov vseh pogrebov opravijo z žaro, se pokopališča počasneje polnijo. Strokovnjaki pa so ugotovili tudi, da je s socialnega vidika bistveno bolje, da so pokopališča bližje domu, zato ker jih obiskuje veliko starejših, pojasnjuje Martinčič. Nehumano bi jih bilo prisiliti, da obiskujejo pokopališča, ki so več kilometrov oddaljena od njihovih domov, če pa so jim po drugi strani vaška pokopališča veliko bliže. Več na www.dnevnik.si.

Lubadar napada tudi Tivoli

Živo srebro je večino poletja vztrajalo pod vrhom termometrov, kar je izjemno ustrezalo smrekovemu lubadarju. Vročina temu zajedalcu omogoča, da opravi več razvojnih krogov, in tako so se v poletnih mesecih lubadarji izjemno namnožili ter začeli napadati tudi zdrava drevesa. Na ljubljanski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije zato lastnike gozdov v ravninskih predelih prestolnice in okolici pozivajo, da čim prej pregledajo svoje gozdove, o poškodbah obvestijo pristojnega revirnega gozdarja in poskrbijo za sečnjo. V Zavodu za gozdove Slovenije hkrati še sporočajo, da bosta predvidoma do konca meseca dograjeni dve gozdni vlaki na območju krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib med začetkom trim steze Marija Vera in Tivolskim vrhom. Ti dve gozdni prometnici sta nujno potrebni za gospodarjenje z gozdom na območju katastrske občine Ajdovščina, ki je skoraj v celoti last ljubljanske mestne občine. Predvidoma do konca septembra bodo tudi gozdarji označili drevje za posek, sečnja pa bo potekala v zimskem času po nastopu zmrzali tal. Več na www.dnevnik.si.

V Vodicah združili mestni, medkrajevni in šolski promet

Prvi šolski dan bodo po Vodicah zaokrožile tri nove intergrirane avtobusne proge, ki bodo povezale mestni in medkrajevni promet s šolskimi prevozi. Proga 60 na relaciji Vodice-Ljubljana bo direktna, progi 61 od Zapog do Polja in 62 od Zapog do Šinkovega Turna in Skaručne pa bosta krožni. “Ker sta bili zadnji dve progi do zdaj pretežno šolski, bo njuna povezava s prevozi do Ljubljane še toliko pomembnejša pridobitev za vse krajane,” ne skriva navdušenja župan Aco Franc Šuštar. Župan pojasnjuje, da je združitev treh vrst prevozov pilotni projekt, ki bo na dostopnejši, sodoben, usklajen in cenejši javni prevoz preusmeril tudi številne občane, ki so se do zdaj v službo in po opravkih v Ljubljano vozili z lastnim prevozom. Več na www.dnevnik.si.

Po Kamniku z avtobusom ves dan za evro

Včeraj je po Kamniku in okolici prvič zaokrožil novi kamniški mestno-turistični avtobus. Potniki so lahko nanj ves dan za vsega en evro po mili volji vstopali in izstopali vse od trgovskega centra Qlandia na Duplici do Kamniške Bistrice, Tunjic in Snovika. Za novo mestno turistično progo, ki zapolnjuje vrsto manjkajočih mest, na katerih doslej ni bilo organiziranega javnega prevoza, sta v sodelovanju s podjetjem Kam-Bus poskrbeli Občina Kamnik in Zavod za turizem in šport. Novi, živahno poslikan in na daleč prepoznaven avtobus ima 25 sedežev in sedem stojišč, vozil pa bo vse dni v tednu, tudi med prazniki. Vozovnica za eno vožnjo stane 0,80 evra, dnevna z neomejenim številom voženj evro, mesečna pa 25 evrov. Več na www.dnevnik.si.

V Moravčah dva temeljna kamna naenkrat

V Moravčah so konec prejšnjega tedna položili kar dva temeljna kamna za novi objekt v neposredni bližini šole in vrtca, ki bo stal dobra dva milijona evrov. V njem naj bi v kletni etaži uredili veliko kurilnico na lesne sekance za daljinsko ogrevanje, v pritličju in nadstropju pa nov vrtec. Za obe naložbi so pridobili državna in evropska sredstva. Za naložbo v daljinsko ogrevanje je uspelo koncesionarju Zarji Ekoenergiji Semič pridobiti celo kar polovico evropskih sredstev. Obe naložbi naj bi bili končani v treh mesecih, napoveduje župan Martin Rebolj. Več na www.dnevnik.si.

Kočevska tržnica ne bo novi Ponte Rosso

Prostor pod kočevskim likovnim salonom, kjer je je pred leti stala tržnica kmetijskih pridelkov, danes pa je tam mogoče najti le vsakovrstno kramo, bo kmalu dobil novo podobo. Skoraj petdeset let stara in komunalno še vedno neopremljena stavba salona, ki je nekoč služila za prodajo mleka in jajc, bo prostor odstopila 220 kvadratnih metrov veliki nadkriti tržnici. Ta bo združevala presežke kmetijskih pridelkov kmetov in vrtičkarjev, ki jim samim produktov na stojnicah ne bo treba prodajati. “Radi bi ustanovili zadrugo, ki bo odkupovala odvečne pridelke, tako da posameznikom ne bo treba pridobivati različnih dovoljenj ali izstavljati računov. Sčasoma bi lahko začeli tudi z zelenimi zabojčki pred vrati, ki drugod že obstajajo,” pravi kočevska podžupanja Lili Štefanič. Več na www.dnevnik.si.

Parkirišča v javno-zasebno upravljanje

Kranjski mestni svetniki bodo jutri odločali o tem, ali bodo občinska parkirišča za naslednjih 15 let dali v upravljanje zasebniku v okviru pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. Bolj kot pogodbena oblika za upravljanje s parkirišči pa bo zanimiva usoda podjetja LF3M v lasti svetnika in vodilnega človeka Stranke za napredek krajevnih skupnosti Jožeta Lombarja, ki prav zaradi tega konflikta interesov na razpisu za upravljanje parkirišč ne bo moglo sodelovati. Ob tem je treba še poudariti, da je prav Stranka za napredek krajevnih skupnosti na minulih volitvah za župana predlagala Mohorja Bogataja. Več na www.dnevnik.si.

V Kranju dijaške in študentske postelje samevajo

Pred leti so na Gorenjsko v šolo prihajali bodoči čevljarji, gumarji, mlekarji, šivilje in še kaj bi lahko našteli. Zdaj večine teh srednjih šol sploh ni več, okoli 460 dijaških in študentskih postelj v treh objektih pa poskušajo napolniti drugače. Šolajoča se mladina namreč napolni slabo polovico zmogljivosti doma. Toda ravnateljica Judita Nahtigal poudarja, da morajo že precej časa iskati druge rešitve na trgu. Tako je v eni od stavb našel svoje prostore center Korak, ki pomaga mladim z možganskimi poškodbami, del sob oddajajo na trgu, iščejo tudi nove najemnike. “Lahko se zgodi, da bo v naših objektih začel delovati tudi zaseben vrtec, prijazni smo do različnih klubov in društev za oskrbo mladih športnikov, na vse načine poskušamo ustvariti prihodek,” trdi Nahtigalova. Dom v Kranju bi bil lahko na pol prazen, če ne bi iskali rešitev, ki jim omogočajo preživetje. Država namreč lani in letos ni prispevala niti centa za potrebno vzdrževanje, prva stavba celotnega doma pa je bila zgrajena pred več kot tremi desetletji. Več na www.dnevnik.si.

Za Vilo Bled bo skrbel JGZ Brdo

Ker se septembra podjetje Condor Real umika iz Vile Bled in Pristave, bo za znana blejska turistično-protokolarna objekta skrbel Javni gospodarski zavod Brdo Protokolarne storitve RS, ki sicer skrbi tudi za protokolarni objekt Grad Brdo. Ta naj bi vilo upravljal z lastnimi kadrovskimi zmogljivostmi in nadaljeval zastavljene programe. Družba Condor Real se iz Vile bled in Pristave po štirih letih umika, ker ji ni uspelo uresničiti zastavljenih ciljev o obsežnih investicijah in tako ni mogla več zagotavljati pozitivnega poslovanja obeh objektov. Na generalnem sekretariatu vlade sicer niso pojasnili, kaj to pomeni za nadaljnje delovanja Vile Bled in ali bo ta ostala v funkciji hotelskega turizma, česar si želijo na Bledu. Več na www.dnevnik.si.

Industrijske (peš)poti: delavski žulji adut mariborskega turizma

Štajerska prestolnica (ne)naključnemu turistu na ogled ponuja veliko zanimivosti. In to ne le klasični železni repertoar z Lentom in mestnim jedrom, temveč tudi vpogled v delavsko plat mesta. Tisto, kjer je bilo desetletja (in je še) za nohti zgaranih prstov precej črnega … Dolgo, pravzaprav predolgo je trajalo, da se je našel nekdo, ki je delavsko kri in znoj povezal v celoto. In ponavadi je tako, da »skrite« znamenitosti prej kot domačini opazi kdo drug. Ljubljančan David Šalamun, ki si je mesto ob Dravi izbral za svoj dom, je opazil, kar so imeli Mariborčani pred nosom, pa tega niso izkoristili. Pod okriljem projekta Evropska prestolnica kulture 2012 je povezal nekoč znamenite industrijske objekte v tematsko pot in konec avgusta bodo zaživele Industrijske (peš)poti Maribora. Več na www.delo.si.

Po mračnih kotičkih mesta

Ni se treba podati ravno na ekspedicijo po afriški divjini, da bi vsaj malce odstrli skrivnosti prvinskega, še ne civilizacijsko kultiviranega okolja in eksotičnih kreatur, ki tamkaj živijo ali vsaj so živele. Tudi evropska kulturna prestolnica Maribor po novem omogoča večerni “safari” po zanimivostih in znamenitostih, ki jih uradna zgodovina in turistične brošure po navadi zamolčijo. “Turistični safari”, kjer potniki postanejo del improvizirane predstave o manj slavnih plateh mariborske (pol)preteklosti). Več na www.vecer.com.

Vrtičkarji evropske prestolnice kulture

V zvezi s projektom Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 se že vseskozi postavlja vprašanje, kakšen trajnostni učinek imajo njeni umetniški programi in kaj bo mestu ostalo v letu osorej razen prazne blagajne in lepih spominov na presežne dogodke. S takšnimi kritikami se v programskem sklopu Urbane brazde ne soočajo. Njihov projekt namreč zagotavlja trajnost in multikulturno rodovitnost v sozvočju z naravo. Skupnostni urbani eko vrt je namreč vzorčni primer celostne ureditve organiziranega vrtičkarstva. Začetek projekta sega v leto 2010, se spominja Zoran Zobovič, predsednik društva Urbani eko vrt. Tedaj so od mariborske občine dobili v uporabo veliko zemljišče pri Borovi vasi na zahodnem robu mariborskega blokovskega naselja. Prebivalcem so ponudili, da se vključijo v organizirano skupino vrtičkarjev, društvo pa je prevzelo urejanje in vzdrževanje celotnega območja. Več na www.dnevnik.si.

Vrtičkarji se bodo družili

Minila sta dobra dva meseca od otvoritve prvega skupnostnega urbanega ekovrta, ki je v izhodišče postavil certificirano ekološko pridelavo. Preko 80 vrtičkarjev, kolikor je ponosnih najemnikov obdelovalnih površin v Borovi vasi, se je v teh dneh razveselilo še ene pridobitve, skupnostnega večnamenskega objekta. Tega bodo vrtičkarji v prvi vrsti uporabljali kot zavetje pred dežjem in soncem, člani društva Urbani eko vrt pa ga bodo lahko uporabljali tudi za tekoče izobraževalne in skupnostne aktivnosti, pa tudi za druženje v najširšem pomenu besede. Več na www.vecer.com.

Dva ponudnika za obnovo mestnega jedra

Na mestni občini Celje so včeraj dopoldan odprli ponudbe, ki so prispele na javni razpis za dokončanje prve faze obnove dela starega mestnega jedra. Tiskovna predstavnica občine Alja Tihle Hren nam je povedala, da sta pravočasno prispeli dve ponudbi. Katero podjetje bo izbrano, bo znano šele potem, ko bo komisija končala postopek preverjanje ponudb. Spomnimo naj, da je občina v začetku junija družbi Ceste mostovi Celje odpovedala pogodbo. Podjetje je namreč šlo v prisilno poravnavo in zaradi insolventnosti ni bilo več sposobno zagotavljati normalnega dela na gradbišču. Ker bo občina za projekt, ki mora biti končan v dveh letih, dobila 2,5 milijona evrov iz EU, je takoj objavila nov javni razpis. Celjani si namreč želijo, da bi se dela čim prej nadaljevala. Če ne bo pritožb, bodo pogodbo z izbranim podjetjem zagotovo podpisali že prihodnji mesec. Več na www.dnevnik.si.

Turiste bodo na Bizeljsko vozili kar s helikopterji

V nekdanji mestni hiši v starem mestnem jedru Brežic, ki jo že vse poletje temeljito prenavljajo, bodo konec septembra zaživela tako imenovana vrata turizma. Predstavljala bodo vstopno točko v Posavje, kjer bodo obiskovalcem (naenkrat bo lahko sprejela za avtobus ljudi) s pomočjo promocijskega filma prikazali zanimivosti Posavja, ki si jih bodo gostje zatem lahko ogledali še v živo. V spodnjih prostorih bodo uredili tudi vinoteko posavskih vin. S pomočjo tega, z evropskimi sredstvi podprtega projekta, vrednega 374.000 evrov, želijo v Brežicah spodbuditi zlasti manjše ponudnike z območja vinskih cest na obeh bregovih Save k večjemu povezovanju in graditvi kar se da zanimive ponudbe, katere osnovo bodo predstavljali vino, kulinarični izdelki in širši javnosti premalo znane naravne znamenitosti. Največ si od projekta obetajo na Bizeljskem, ki za Termami Čatež velja za drugo največjo turistično okolje v Posavju. Več na www.dnevnik.si.

Moščanski brod privezan

“Tako nizke Save ne pomnim,” pravi predsednik Brodarsko-turističnega društva Mostec Andrej Pinterič, ki s Savo in ob njej živi že 61 let. Da je Sava, tik preden zapusti Slovenijo, letošnjega avgusta najverjetneje dosegla rekordno nizek vodostaj, potrjujejo tudi poročila iz sosednje Hrvaške, kjer so objavili, da je letos najnižja od leta 1878, odkar opravljajo meritve. Poleg tega, da šibak pretok naše najdaljše reke znižuje zmogljivost hidroelektrarn, povzroča skrbi tudi članom omenjenega društva na Mostecu, saj so bili te dni prisiljeni ustaviti plovbo svojega broda, ki kot edini preostali na reki Savi že 127 let prevaža potnike iz sosednjih Term Čatež na levi breg reke in nazaj. Več na www.dnevnik.si.

Prva vetrnica v državi se bo zavrtela oktobra

Predvidoma v začetku prihodnjega tedna bo podjetje Enercon, dobavitelj in montažer opreme, sestavil prvo vetrnico za proizvodnjo elektrike pri nas. Konvoj 19 vozil s sestavnimi deli žerjava je že na poti v Dolenjo vas. »Vetrnice bo z avtoceste na Čebulovici moč opazovati točno eno minuto,« je pred desetimi leti svoj načrt napovedoval Anton Korošec, direktor družbe Alpe Adria Energija, Družba za proizvodnjo elektrike Maribor. S temi besedami je avtorici tega besedila takrat pojasnjeval, da vetrnice ne bodo povzročale vizualnega onesnaženja, saj ne bodo stale na izpostavljenem grebenu, pač pa nižje od okoliških vrhov. Več na www.delo.si.

Šolarji bodo varnejši

Z novim šolskim letom v Divači zaključujejo gradnjo vrtca, na novo pa bodo uredili tudi promet pri vrtcu in šoli, da bodo malčki in šolarji varnejši.  Shema nove prometne ureditve pri šoli in vrtcu v Divači: del Kosovelove ulice med Kajuhovo ulico in novim krožiščem, ulica Albina Dujca in del Ulice dr. B. Magajne od Kraške ceste mimo šole do Kolodvorske ulice je območje umirjenega prometa z omejitvijo na 30 kilometrov na uro ter urejeno s pločniki in prehodi za pešce za pešce in kolesarje. Več na www.primorske.si.

Varnostniki stražijo prazno parkirišče

Parkirišče med hotelom Fiesa in kampom je ograjeno z oranžno gradbeno mrežo in rdeče-belimi trakovi, 24 ur na dan pa ga varujejo varnostniki. Gostom hotela in kampa je parkiranje na njem preprečil novi lastnik oziroma najemnik, podjetje Stel. Več na www.primorske.si.

Ukinitev pavšalne turistične takse razburja župane od Kranjske Gore do Pirana

Ukinitev pavšalne turistične takse za lastnike počitniških hišic in stanovanj, kar predvideva predlog sprememb zakona o spodbujanju razvoja turizma, razburja župane slovenskih turističnih občin od Kranjske Gore do Obale. Med najbolj glasnimi je župan Bleda Janez Fajfar, ki je predlog ministrstva za gospodarstvo označil za novo podporo tajkunom oziroma novo oprostitev plačila bogatim: “To je čisto navadna kozlarija in prav to lahko tudi napišete. Turistični kraji so precej bolj obremenjeni, lastniki počitniških stanovanj pa imajo prav vse koristi od naše občine kot naši občani, zato je prav, da nekaj tudi prispevajo. Nepošteno je ukiniti še enega redkih izvirnih dohodkov občine. Če ti ljudje z vilami ne morejo plačati največ 180 evrov takse za celo leto, pa res ne vem, kako bo šlo naprej. Teh uredb iz Ljubljane smo pa zdaj res siti. Če mene vprašate, bi pavšalno takso povišal, ne pa ukinil.” Več na www.dnevnik.si.

Ministrstvo ni še niti izplačalo nagrad za podobo NUK II

V elektronske nabiralnike novinarjev je včeraj prispela pošta ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport z obetavnim naslovom “Minister dr. Turk napovedal korak naprej za NUK II”. Minister Žiga Turk v pismu ugotavlja, da “že skoraj dve desetletji razpravljamo o novi Narodni in univerzitetni knjižnici, rišemo, radiramo, ponavljamo razpise…”, in dodaja, da bodo, čeprav časi niso naklonjeni naložbam, na ministrstvu naredili vse, da gre projekt NUK II naprej in da ga pripravijo na črpanje evropskih sredstev v naslednjih finančni perspektivi. Konkretnih informacij o tem, kakšen korak naprej je naredilo ministrstvo, Turk ni ponudil. Več na www.dnevnik.si.

Leta 2050 bo v Latinski Ameriki v mestih živelo 90 odstotkov ljudi

Najbolj urbanizirano regijo v današnjem svetu predstavlja Latinska Amerika s Karibi, kjer hkrati vlada največja družbena neenakost, kljub zavidljivi gospodarski rasti v zadnjih letih. To so ugotovitve raziskovalnega poročila z naslovom “Stanje mest v Latinski Ameriki in na Karibih”, ki je nastalo v okviru programa naselitve prebivalstva pri Združenih narodih (OZN Habitat), objavljeno pa je bilo v torek v brazilskem mestu Rio de Janeiro. V tem 196 strani obsegajočem dokumentu piše, da je bil prehod te regije v urbano družbo relativno hiter, da je urbano okolje ponujalo delo in boljše življenjske pogoje za milijone ljudi, vendar je ta proces zahteval izjemno visoko socialno, ekonomsko in okoljsko ceno. Več na www.dnevnik.si.

 

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

DOGODKI

Dosegljiva stanovanja

Vabimo vas, da se nam pridružite na posvetu Dosegljiva stanovanja, ki bo 18. decembra 2017 ob 13. uri v prostorih Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska 21, Ljubljana (velika sejna soba v podhodu).

Na posvetu se bomo seznanili z akcijskim načrtom Partnerstva za stanovanja v okviru Urbane agende za EU in izvajanjem Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025.

Urbana agenda za EU (UAEU) vzpostavlja okvir za boljše usklajevanje politik, akterjev in deležnikov upravljanja ter boljše razumevanje razvoja mest. Kot ključni mehanizem za izvajanje urbane agende delujejo t.i. partnerstva, v katerih sodelujejo evropska mesta, države članice, Evropska komisija in druge evropske ustanove. Cilj Partnerstva za stanovanja je spodbujati dostopnost kakovostnih stanovanj. Partnerstvo se osredotoča na javna dostopna stanovanja, pravila o državnih pomočeh in splošno stanovanjsko politiko. Ukvarja se tako z občinskimi, socialnimi, zadružnimi kot z najemniškimi stanovanji in dostopnim lastništvom stanovanj. Ne ukvarja se s stanovanji za nujne primere ali izključno tržnim najemom in lastništvom domov.

Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (NSP) je eden ključnih dokumentov za reševanje stanovanjske problematike v prihodnje in oblikuje aktivno stanovanjsko politiko. Pri oblikovanju programa je bilo vodilo načelo javnega interesa in dolgoročno zagotavljanje kakovosti bivanja za vse prebivalce. Posebno pozornost NSP posveča mladim, starejšim in ranljivejšim skupinam prebivalcev. V NSP so zastavljeni dolgoročni cilji, ki so bili s strani javnosti že sprejeti s širšo stopnjo konsenza: uravnotežena ponudba primernih stanovanj, lažja dostopnost do stanovanj, kakovostna in funkcionalna stanovanja, večja stanovanjska mobilnost prebivalstva.

PROGRAM

13.00–13.15

Pozdrav

13.15–14.00

Partnerstvo za stanovanja Urbane agende za EU (Črtomir Remec, SSRS)

Izvajanje Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (Vesna Dragan, MOP)

14.00–15.00

Razprava (Moderira: Marko Peterlin, IPoP)

 

Prosimo, da potrdite svojo udeležbo do četrtka, 14. 12. 2017 na petra.ockerl@ipop.si.

Dogodek poteka v okviru Podpore izvajanju urbane politike in programu URBACT.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt