Je možen razvoj kreativne ekonomije tudi v manjših mestih?

23. 08. 2012

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Pospeševanje lokalnega gospodarskega razvoja z inovacijami in ustvarjanjem kreativnih prostorov je posebej zanimivo za mala in srednje velika mesta. V okviru programa URBACT je nedavno potekal projekt ‘Creative Clusters’, v katerem je sodelovalo deset evropskih mest. Razvijali so vizijo razvoja kreativne ekonomije v mestih z razmeroma nizko gostoto. Prizadevali so si dokazati, da kreativne industrije niso samo modna muha, temveč realna priložnost za lokalna gospodarstva.

Osrednji fokus projekta »Creative clusters« je bil vzpostavljanje grozdov kreativnih industrij in združevanje le-teh tudi z drugimi gospodarskimi sektorji. Grozdi (ang. clusters) zbujajo zanimanje regionalnih in mestnih načrtovalcev že od osemdeseti let naprej. Idejo je v kontekstu degradiranih območij v velikih mestih znova prebudil izid knjige Vzpon ustvarjalnega razreda (2002) Richarda Floride in mnoga mesta so idejo kaj kmalu vključila v svoje politike.

Spodaj je strnjenih šest priporočil za spodbujanje ustvarjalne ekonomije v mestih z nizko gostoto, ki so nastali kot rezultat omenjenega projekta.

1. Vzpostavljanje okvirja za kreativne industrije z razvijanjem grozdov znanj

Potenciali za urbano prenovo in nove zaposlitve, ki jih nudijo kreativne industrije, naj ne bodo načrtovani izolirano, temveč tako, da nastajajo grozdi znanj. Grozdi znanj predstavljajo kopičenje različnih znanj na enem mestu, tako da različne dejavnosti med seboj sodelujejo, njihova znanja pa se oplajajo.

Na Finskem se je mesto Jyväskylä odločilo spodbujati kreativne industrije, da bi izboljšalo kakovost počutja in življenja v mestu. Kreativnost in oblikovanje je mogoče dobro uporabiti tudi za svež zagon uveljavljenih lokalnih industrij. Mestna občina je svoje ukrepe izvajala tako, da je kreativne industrije povezala z drugimi področji lokalne ekonomije, kot so gozdarstvo in lesarstvo, bioenergija, nanotehnologija, izobraževanje itd. Mesto Hódmezővásárhely  na Madžarskem je to storilo v keramičnem sektorju. Tak ukrep ima dvostranske učinke, saj se z nastajanjem novih grozdov znanja krepijo obstoječi gospodarski sektorji, istočasno pa se aktivira razvojni potencial ustvarjalnosti.

2. Privabljanje in zadrževanje kreativnih profesionalcev

Lokalne oblasti igrajo pomembno vlogo pri uveljavljanju posebnih ukrepov, s katerimi podpirajo podjetnike iz kreativnega sektorja (finančno, logistično in s svetovanjem). Med te ukrepe spadajo manjši davki, posojila in podpora pri dostopanju do nepremičnin, finančna orodja, kot je tvegani kapital in ustvarjanje omrežij investitorjev oz. t.i. »poslovnih angelov«.

Nedavna iznajdba evropske industrijske politike – koncept združenj – se je izkazal za zelo uporabnega za porajajoče se dejavnosti kreativnih industrij. Konkretno gre za delovanje na bolj odprt in horizontalen način, s katerim je mogoče vzpostaviti tesnejše odnose med inovacijami in njihovim financiranjem.

3. Nova urbana okolja za razcvet ustvarjalnosti

Za razvoj učinkovite strategije temelječe na ustvarjalnosti je treba vzpostaviti prostor, ki ji ustreza in to udejanjati na več nivojih (od urbanističnega načrtovanja do arhitekture).

Na področju urbanističnega načrtovanja je ustvarjalnost lahko gonilna sila prenove mestnih središč. To je bil cilj italijanskega mesta Terni, ki je bilo prav tako povezano z URBACT-ovim projektom »Creative Clusters«, čeprav uradno ni bilo partner projekta. Izmed vrste strategij s tega področja, ki so jih mesta realizirala v okviru omenjenega projekta, je mogoče izpostaviti ustvarjanje centralnih trgov (v mestu Jyväskylä) in promocijsko kampanjo za boljšo povezavo med mestom in okoliškim podeželjem (mesto Óbidos).

Da bi prostori dobro služili razcvetu ustvarjalnosti je potrebno izpolniti dva bistvena pogoja. Prvi je prepletenost prostorov namenjenih poklicnemu ustvarjanju s tistimi namenjenimi zasebnemu življenju, drugi pa dobro ravnotežje med trgovino, prostim časom, delom in stanovanjem. Za kreativne delavce je namreč značilen stil življenja, kjer se delovni prostor-čas prekriva in nenehno izmenjuje s prostim oz. nedelovnim prostor-časom.

V arhitekturi je vzhajajoči trend postavljanje objektov, ki spodbujajo ustvarjalnost, kot so poslovni inkubatorji, tematski poslovni parki (mesto Viareggio), ustvarjanje novih programov v tradicionalnih poslovnih središčih, umetniške rezidence, kulturne instalacije (Casa da Musica in Porto) in alternativni nizkocenovni kulturni prostori. Hibridni pristopi, fleksibilnost, interakcija in eksperimentiranje so ključni za razvijanje ustvarjalnih okolij z namenom revitalizacije degradiranih območij. Pri tem je eden ključnih izzivov preprečevanje elitizma. V izoliranih avantgardnih soseskah je bolje spodbujati »lokalne ustvarjalne ekosisteme«, katerih funkcije so popolnoma vključene v mestno dinamiko.

4. Grajenje mostov med kulturo in gospodarskim razvojem

Lokalne oblasti ne smejo zanemariti vloge, ki jo ima kultura kot spodbujevalec lokalnega ustvarjalnega ekosistema. V tem duhu bi se morali odločevalci vprašati, katere politike naj uvedejo, da bodo spodbujali podjetništvo na področju kulture, ali so javni kulturni poslovni prostori dobro urejeni in ali oboji ustrezajo zahtevam in razvoju kreativne ekonomije. V mnogih primerih je potrebno ponovno premisliti tradicionalne pristope ter pri oblikovanju ciljev in strategij domisliti nove.

5. Inovativne izobraževalne politike za pogon lokalnega ustvarjalnega ekosistema

Za mesta je zelo pomembno, da so izobraževalni sistemi tesno povezani s strategijami, ki spodbujajo kreativnost ter da so ukrepi na teh področjih usklajeni med seboj. V Jyväskyli and Kortrijku so projekt bodočega inkubiranja nadarjenih začeli že v šolah.

6. Upravljanje lokalnega ustvarjalnega ekosistema

Učinkovita strategija za ustvarjalno ekonomijo zahteva dobro vodenje in skupno vizijo. To vodenje se mora razvijati, tako da temelji na aktivni vključenosti in participaciji deležnikov. Poleg tega mora z vzdrževanjem dobrih partnerstev služiti kot platforma za oblikovanje lokalnih politik in manjših projektov. Belgijsko mesto Kortrijk je dober primer takšnega postopanja.

Več:

Creative Clusters zaključno poročilo: (PDF, ang)
Zoom on Jyväskylä, Finland spletna stran URBACT (ang)

urbact.eu

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt