Trajnostna mobilnost povezuje zdravstveno politiko z urbano prenovo

07. 08. 2012

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Za strokovnjake, ki se ukvarjajo z mesti, je razumevanje odnosa med kakovostjo življenja in kakovostjo prostora ključno, saj lahko le v primeru, da ta odnos razumejo, predlagajo rešitve, s katerimi se blaginja prebivalcev izboljšuje. Sodelavec programa URBACT Philip Stein v članku, ki ga spodaj povzemamo, analizira rezultate projektov URBACT, ki se ukvarjajo s tem odnosom. Glavna lekcija za prostorske načrtovalce je tudi tokrat podobna kot ponavadi: za kakovostne in trajnostne rešitve je nujen celostni oz. integriran pristop, pravi Stein.

Kakovostno trajnostno bivanje je odvisno od veliko različnih dejavnikov

Kaj določa kakovostno trajnostno bivanje? Philip Stein pravi, da so seznami dejavnikov in kazalcev pogosto različni, vendar obstaja skupno jedro. V ta jedrni nabor med drugim spadajo: bivalne in stanovanjske razmere, zdravje, revščina, delo, dohodek, okolje, storitve, varnost, infrastruktura in mobilnost. Kakovost življenja je rezultat zapletenega spleta medsebojno pogojenih in povezanih dejavnikov. Zato jo je mogoče izboljšati zgolj z razvojem celostnega pristopa in upoštevanjem več kot enega od dejavnikov.

Trije URBACT projekti, trije različni pristopi h kakovosti življenja

V okoliščinah varčevanja, v katerih se trenutno nahajamo, je izboljševanje in vzdrževanje kakovostnega trajnostnega bivanja še posebej pomembno za vse družbene skupine. V štiriindvajsetih mestih, vključenih v tri projekte URBACT, so z različnih perspektiv ugotavljali, kaj lahko mesta storijo – in so storila v preteklosti – da bi izboljšala kakovost življenja. Zanimalo jih je tudi, kako naj mesta postopajo, da bodo omogočila kakovostno trajnostno bivanje v prihodnosti.

Projekt HOPUS  je spodbujal oblikovalske posege kot orodje za zagotavljanje boljše kakovosti bivanja v stanovanjskih soseskah, medtem ko je SUITE analiziral, kako zagotoviti primerno ponudbo cenovno dostopnih stanovanj.

Najbolj nepričakovan pristop so razvili v projektu Building Healthy Communities (BHC – »grajenje zdravih skupnosti«). Osredotočali so se na zdravstveno politiko in poskušali na ta način izboljšati stanovanjske razmere v mestih.

Je zdravje v urbanih politikah pomembno?

Rezultati projekta Building Healthy Communities izkazujejo pomembnost zdravstvenih politik za reševanje nekaterih specifičnih urbanih problemov. Partnerji projekta BHC so cilj »zdravje v vseh politikah« povezali z urbano prenovo ter tako vzpostavili nov pogled na soodvisnost kakovosti življenja in kakovosti prostora.

Z združevanjem aktualnih strokovnih mnenj in lokalnih znanj so projektni partnerji sestavili in preizkusili sestav kazalcev, ki se lahko uporablja za ocenjevanje načrtov urbane prenove z ozirom na doseganje ciljev zdravega trajnostnega urbanega razvoja. Sestav kazalcev vključuje tudi gospodarski razvoj, kulturno in družbeno kohezijo ter okoljsko regeneracijo. Neposredno se navezuje na dejavnike zdravja, pa tudi na druge lastnosti skupnosti in sosesk, ki močno vplivajo na blaginjo in kakovost življenja, kot so izobrazbene stopnje, dostop do storitev, mobilnost in prisotnost zelenih prostorov.

Philip Stein pravi, da je moč tega orodja v možnosti, da se uporablja kot referenčni okvir za določanje območij, ki so potrebna ukrepanja, ter različnih stopenj odgovornosti in sodelovanja, ki so potrebni za uporabo celostnega pristopa, kot tudi za spremljanje učinkov različnih posegov.

Dober primer, kako je ta sestav kazalcev mogoče uporabiti za razmislek o tem, kako izboljšati zdravje, je mestna občina Barnsley v Veliki Britaniji. Lokalna podporna skupina v Barnsleyu se je osredotočila na četrt Attersley North, ki se sooča z različnimi težavami, kot so visoka brezposelnost, nizka stopnja izobraženosti ter slabo fizično in mentalno zdravje prebivalstva. Uporabili so orodje, ki ga je razvil projekt BHC in lokalni akcijski načrt usmerili k dvigovanju zavesti o možnostih izobraževanja ter spopadanju s problemi alkohola, drog, vandalizma in družbeno destruktivnega vedenja. Glavni cilj lokalnega akcijskega načrta je bil prispevati k trajnostni mobilnosti in spodbujati telesno aktivnost ter na ta način izboljšati  kakovost življenja na tem območju. Načrt so povezali s plani mestnega sveta o poteh na delo in v šolo in izkoristili že izvedene izboljšave v urbanem okolju, kot so nove pešpoti in kolesarske steze, s katerimi želijo spodbuditi aktivno potovanje na delo, po nakupih, do prostočasnih dejavnosti itd.

Trajnostni urbani razvoj ima veliko spremenljivk in zdravje je ena od pomembnejših. Primer mesta Barnsley pokaže, da lahko razmišljanje o kakovosti življenja skupaj s kakovostjo prostora prispeva k oblikovanju ustreznega okvirja za trajnostni razvoj, ki obenem zagotavlja urbano prenovo in istočasno blagodejno vpliva na zdravje ciljnih populacij.

Več:

Cel članek v “URBACT projektni rezultati” brošura, str. 149 ( PDF, ang)
SUITE rezultati – spletna stran URBACT (ang)
HOPUS spletna podstran – spletna stran URBACT (ang)
BHC rezultati – spletna stran URBACT (ang)

urbact.eu

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt