PosodiAvto odhaja, kdo bo poskusil naslednji?

06. 08. 2012

Marko Peterlin

V prvih avgustovskih dneh smo lahko prebrali, da se kljub obetajočim napovedim storitve souporabe avtomobila v Sloveniji v bližnji prihodnosti še ne bomo mogli razveseliti. Kot je poročal Dnevnik naj bi ekipa projekta PosodiAvto, ki se je razvijal že dobro leto, pri urejanju formalno-pravnih zadev naletela na zid pri zavarovalnicah. Lastniki vozil, ki bi jih bili pripravljeni posojati drugim uporabnikom, bi namreč morali plačati dvakratni znesek kasko zavarovanja, kar pomeni, da bi za kritje tega stroška morali na teden z izposojo zaslužiti od 7 do 10 evrov, je za Dnevnik pojasnil vodja projekta Lev Piautzer. Po njegovih besedah bodo zato projekt, v katerega naj bi se sicer že vključilo okoli 120 lastnikov avtomobilov in nekaj več kot 300 uporabnikov, začasno ustavili, s podobnim projektom pa bodo kot kaže poskusili v Estoniji.

Souporaba avtomobila, bolj znana pod angleškim izrazom »carsharing«, je model kratkotrajne izposoje avtomobila, najpogosteje na uro. Zanimiv je za uporabnike, ki avto uporabljajo le občasno. Organizacija izposoje je lahko povsem profiten posel, lahko pa so uporabniki povezani tudi v takšnih ali drugačnih demokratično nadzorovanih družbah, kot so javne agencije, zadruge ali ad-hoc skupine. Med najbolj znanimi in uspešnimi primeri po svetu so ameriški Zipcar in švicarska zadruga Mobility. Souporaba avtomobila je danes na voljo že v več kot tisoč mestih po vsem svetu, najbolj priljubljena pa je v nekaterih evropskih državah, še posebej v Švici in Nemčiji, ter v Združenih državah Amerike in Kanadi.

Članek v Dnevniku zanimivo dopolnjuje mnenje specialistke klinične psihologije Ivne Bulič, ki ocenjuje, da v nasprotju z mnenjem komentariata na forumu pod člankom za souporabo avtomobila pri Slovencih ni nobenih posebnih psiholoških ovir, saj z deljenjem stvari, kot so kolesa, prikolice, apartmaji in podobne (ne)premične, nimamo posebnih težav. “V primeru sprejemljivosti carsharinga je vprašanje, ali preverjamo pripravljenost deliti dobrine ali pa pripravljenost sprejeti novost. V velikem prostoru, kot je Nemčija, je več možnosti, da bo določena ideja privabila kritično število ljudi in zaživela. Preprosto je več ljudi, ki so dojemljivi za novosti,” meni psihologinja. Ocenila je, da bi bilo zato treba v slovenskem prostoru storitev najprej podrobno predstaviti in ob tem nasloviti predvsem mlajšo populacijo, ki je za novosti najbolj odprta.

Souporaba avtomobila tako v Sloveniji očitno ostaja neizkoriščena poslovna priložnost, ki počasi zori in čaka novega pogumneža, da jo pograbi. Uspeh portala prevoz.org za delitev voženj, ki jo z angleško besedo imenujemo »carpooling«, kaže, da se nekatere novosti vsekakor lahko tudi pri nas primejo zelo hitro.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Program za konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti 8/11/2018 objavljen!

Vabimo vas na mednarodno konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti, ki se bo odvijala 8. novembra 2018 od 9.00 do 15.30 v Poligonu v Ljubljani. Zdaj se lahko prijavite!

Številni kraji se srečujejo s propadanjem lokalnih ponudnikov storitev in pridelovalcev hrane, čemur sledi naraščanje brezposelnosti ter številne druge družbene in okoljske posledice. Globalizacija ni nujno koristna za lokalno ekonomijo, zato vse večkrat slišimo o krajih, ki gradijo razvoj na lokalnih priložnostih. Javno naročanje pri lokalnih ponudnikih ter razvoj lokalnih storitev, delovnih mest in lokalnih valut so pristopi, ki lahko močno doprinesejo k ustvarjanju vrednosti v nekem okolju. Ključno je, da denar ostane čim bližje domu.

Osrednja vsebinska prispevka bosta pripravila Neil McInroy iz organizacije CLES (Združeno kraljestvo), ki bo predstavil njihove izkušnje s spodbujanjem lokalne vrednosti v Prestonu in drugih britanskih mestih ter njihovo delo po vsej Evropi v okviru URBACT omrežja Procure, in Annet van Otterloo iz Afrikaanderwijk Cooperatie (Rotterdam, Nizozemska), ki bo govorila o družbenem vidiku odpornosti južnega Rotterdama z investiranjem v aktivne prebivalce in lokalno podjetništvo v četrti Afrikaanderwijk.

Poleg zanimivih primerov iz vse Evrope bomo spoznali tudi dobre prakse iz Slovenije in razpravljali o tem, kako lahko občine spodbujajo ustvarjanje vrednosti v lokalnem okolju z viri, ki jih že imajo na voljo.

Pridružite se predstavnikom nacionalnih institucij, regionalnih in lokalnih uprav, strokovnjakom, nevladnim organizacijam, praktikom in raziskovalcem iz akademskih in raziskovalnih institucij.

Udeležba je brezplačna, vendar je število mest omejeno, zato se čim prej prijavite.

PROGRAM

PRIJAVA

Več o konferenci: http://ipop.si/bogastvo-lokalnih-skupnosti/

Konferenco organizirajo Ministrstvo za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt