julij 2012

Je Slovenija zares naravni vrt Evrope?

27. 07. 2012

V zadnjem Dnevnikovem Objektivu profesor Marušič opozarja, da bo v Sloveniji treba ponovno »vzpostaviti prostorsko planiranje v njegovi osnovni vlogi, v vlogi dejavnosti koordiniranja različnih družbenih interesov«. Kot piše evropske države z manjšimi deleži zavarovanega nacionalnega ozemlja kot ga ima Slovenija tako planiranje poznajo. Vedno večja količina zavarovanih območij v Sloveniji je po Marušičevi razlagi posledica sistema urejanja prostora, v katerem se je še posebej po osamosvojitvi uveljavil institucionalni pristop k planiranju. Slednje pomeni, da je »odločanje o rabi prostora v obliki nadzora nad uveljavljanjem norm prevzela državna birokracija«. Površinski prispevek Slovenije v naravovarstveno mrežo Natura 2000 s kar 35,2% nacionalnega teritorija tako po pisanju Marušiča ni znak biotske pestrosti naše države, pač pa načina na katerega se pri nas sprejema…

Državni zbor potrdil spremembe prostorske zakonodaje

25. 07. 2012

19. julija je Državni zbor v svežnju zakonodaje s področja urejanja prostora med drugim sprejel tudi zakon o spremembah in dopolnitvah ZPN in zakon o spremembah in dopolnitvah ZGO. Partnerstvo Odgovorno do prostora (OdP) je za tokratne spremembe zakonodaje izvedelo neformalno in po neuspešni prošnji za seznanitev pripravilo pripombe na vladno gradivo. Pripombe so bile posredovane ministru, predstavljene na tiskovni konferenci, posredovane poslanskim skupinam ter obema, za okolje in prostor, pristojnima odboroma Državnega zbora. Skupaj z Mrežo za prostor je OdP oporekal nujnemu postopku sprejemanja zakonov in opozoril na pomen sodelovanja javnosti pri pripravi in sprejemanju zakonskih rešite ter s problemom seznanil tudi varuhinjo človekovih pravic. Ko je Vlada potrdila predloga obeh zakonov, so bili pripravljeni še predlogi amandmajev za preprečitev po oceni stroke najbolj nesprejemljivih…

Poziv za prispevke na temo energetske učinkovitosti stavb

08. 07. 2012

Antonio Borghi, povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod in priredba Petra Očkerl

Energetska učinkovitost je eden temeljnih stebrov zelene rasti. Politike Evropske unije spodbujajo tako zasebne kot javne akterje, da je ne zagotavljajo samo pri novih projektih, temveč da poskušajo že obstoječo infrastrukturo mest prenoviti skladni z načeli energetske učinkovitosti. Še posebej aktualna so prizadevanja za energetsko učinkovitejše prevoze blaga in dobrin ter mobilnost ljudi. Zelo velik delež k učinkovitejši porabi energije pa lahko prispeva tudi gradbeni sektor, ki trenutno v Evropski uniji porabi 40 odstotkov vse energije in ustvari 36 odstotkov vseh emisij CO2.  Pri tem ustvari 9 odstotkov celotnega BDP vseh držav članic in 8 odstotkov vseh zaposlitev. Pri prizadevanjih Evropske unije, da bi zmanjšali domače izpuste toplogrednih plinov za 80 odstotkov do leta 2050 (glede na leto 1990) in pri doseganju strateških ciljev 20-20-20 igra stavbni fond – in…

Rezultat ankete: večina ne verjame v pozitivne učinke reorganizacije državne uprave za prostor

05. 07. 2012

Marko Peterlin

V prvi anketi na naši spletni strani smo vas spraševali za mnenje o predvidenih učinkih takrat sveže reorganizacije državne uprave, pri kateri je resor prostora prišel pod okrilje novega Ministrstva za infrastrukturo in prostor. Vprašanje se je glasilo: »Ali menite, da bo resor prostora v okviru novega Ministrstva za infrastrukturo in prostor lahko deloval učinkoviteje?« Ponudili smo tri možne odgovore, poleg »Da« in »Ne« še »Reorganizacija sama po sebi ne bo imela vpliva na delovanje resorja«. Odziv na anketo je bil manjši od pričakovanega; v štirih mesecih se je nabralo 40 odgovorov. O razlogih za slab odziv lahko zgolj ugibamo, saj je anketa anonimna, spletna stran zabeleži le IP naslove ter imena registriranih uporabnikov spletne strani. Verjetno pa je, da se vam večini vprašanje reorganizacije ni zdelo prav bistvenega pomena. Čeprav torej težko govorimo o reprezentativnem…

Tudi Državni svet moti odsotnost javne razprave o novih zakonih

04. 07. 2012

Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je v ponedeljek, 2. julija 2012 obravnavala novelo Zakona o graditvi objektov, ki jo je Vlada RS pretekli teden predlagala za sprejem po nujnem postopku v parlamentu. Novela Zakona o prostorskem načrtovanju je bila s seje umaknjena, ker je bila posredovana na občine in bo obravnavana na izredni seji v ponedeljek 9. julija. Na zasedanje komisije so bili povabljeni tudi predstavniki predlagatelja zakona – Ministrstva za infrastrukturo in prostor in predstavniki strokovne javnosti – skupine Odgovorno do prostora! in obeh zbornic, ZAPS in IZS. Stališče do omenjenega zakona in najpomembnejše pripombe na predlagane spremembe sta v imenu IZS predstavila generalna sekretarka IZS, mag. Barbara Škraba Flis, v imenu ZAPS pa predsednik, mag. Andrej Goljar. Stališče stroke in predvsem kritiko nujnega postopka in izključevanja…

Peticija za Fabianijev most

03. 07. 2012

Povzeto po spletni strani kolesarji.org

Ljubljanska kolesarska mreža še zadnjič poskuša prepričati odgovorne za spremembo predvidenega prometnega režima na Fabianijevem mostu v Ljubljani. V ta namen je sredi junija pričela z zbiranjem podpisov tudi prek spletne peticije. Fabianijev most je načrtovan kot dvoetažni most. Na spodnji etaži mostu naj bi se smeli gibati pešci in kolesarji, na zgornji pa samo motorna vozila. Zgornja etaža mostu bo vsebovala štiri pasove za motorizirani promet, pešci in kolesarji pa bodo morali uporabiti stopnice, dvigala, klančine ali pa daljše obvoze, da bodo lahko prehajali med omenjenima ulicama. Kolesarji in pešci bodo za razliko od motornega prometa morali premagovati višinsko razliko (vsaj tri metre), to pa je za omenjene uporabnike veliko bolj zahtevno kot za avtomobilski promet. Starejši, invalidi in najmlajši pešci bodo lahko imeli težave s hojo po stopnicah. Kot poudarja…

Mobilizacija za javni potniški promet v Državnem zboru

03. 07. 2012

Povzeto po spletni strani focus.si

Predstavnici društva Focus sta 19. junija na seji Odbora za infrastrukturo in prostor DZ predstavili priporočila odločevalcem, ki so nastala v okviru projekta. Poslanci so na podlagi predstavljenih rezultatov in priporočil projekta sprejeli sklep, da je izvajanje integracije javnega potniškega prometa (JPP) in modernizacije železniške infrastrukture prepočasno, da je sistem JPP vse bolj nekonkurenčen in neučinkovit, ter da se zaradi tega kakovost bivanja in mobilnost velikemu delu prebivalstva slabša. Strinjali so se, da mora JPP postati prioriteta v razvoju, ter soglasno podprli tudi nujnost povezovanja vseh akterjev na področju JPP in ozaveščanja prebivalcev o pomenu JPP. Ob zaključku projekta so v društvu Focus pripravili tudi filmček 'Zahtevamo boljši javni prevoz – vedno več nas je!', ki je nastal na podlagi plesnih dogodkov na avtobusnih in železniških postajah…

Novi projekti na temo trajnostnega urbanega razvoja

02. 07. 2012

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

V začetku maja 2012 se je uradno začelo 19 novih projektov programa URBACT. Izhodišče vseh projektov je trajnostni urbani razvoj, vendar ga posamezni projekti obravnavajo z različnih gledišč. Eni se bolj osredotočajo na urbanistično načrtovanje in urbano prenovo, drugi pa na gospodarski razvoj in zaposlovanje. V nadaljevanju predstavljamo hiter pregled tem, ki jih obravnavajo posamezni projekti. Urbanistično načrtovanje in urbana prenova Vsaj devet projektov se posveča trajnostnemu razvoju s  perspektive urbanističnega načrtovanja in urbane prenove. Na področju urbanističnega načrtovanja projekti iščejo trajnostne odgovore pri povezovanju transporta in urbanega razvoja (ENTER.HUB), pri postavljanju lokalnih tržnic v mestih (URBACT Markets) pri razvijanju novih finančnih instrumentov (CSI Europe) in pri spremljanju lokalnega strateškega načrtovanja. Na področju urbane…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt