Državni zbor potrdil spremembe prostorske zakonodaje

25. 07. 2012

19. julija je Državni zbor v svežnju zakonodaje s področja urejanja prostora med drugim sprejel tudi zakon o spremembah in dopolnitvah ZPN in zakon o spremembah in dopolnitvah ZGO. Partnerstvo Odgovorno do prostora (OdP) je za tokratne spremembe zakonodaje izvedelo neformalno in po neuspešni prošnji za seznanitev pripravilo pripombe na vladno gradivo. Pripombe so bile posredovane ministru, predstavljene na tiskovni konferenci, posredovane poslanskim skupinam ter obema, za okolje in prostor, pristojnima odboroma Državnega zbora. Skupaj z Mrežo za prostor je OdP oporekal nujnemu postopku sprejemanja zakonov in opozoril na pomen sodelovanja javnosti pri pripravi in sprejemanju zakonskih rešite ter s problemom seznanil tudi varuhinjo človekovih pravic. Ko je Vlada potrdila predloga obeh zakonov, so bili pripravljeni še predlogi amandmajev za preprečitev po oceni stroke najbolj nesprejemljivih sprememb. Predlogi amandmajev so bili posredovan tako Državnemu zboru, odboroma za okolje in prostor, kot poslanskim skupinam in Državnemu svetu.

Medtem, ko so opisana prizadevanja stroke ostala brez odziva s strani za ministrstva za infrastrukturo in prostor so bili predstavniki ZAPS, IZS, OdP in Mreže za prostor povabljeni v Državni svet na sejo Komisije za lokalno samoupravo ter k posameznim poslanskim klubom, konkretno: SDS, DLGV, NSI, SD in PS. Prav tako pa izmenično tudi na seji obeh odborov Državnega zbora (12. julija, odbor za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje ter 12. in 16. julija na odbor za infrastrukturo in prostor). Razumevanje za nesprejemljivost nujnega postopka je pokazala Komisija Državnega sveta. Kritično pa se je do sprememb zakonodaje izrazila tudi Komisija za preprečevanje korupcije..

Na vseh opisanih dogodkih so bile predstavljene načelne in konkretne pripombe stroke na spremembe ZPN in ZGO ter predlogi amandmajev. Poudarjeno je bilo, da stroka načeloma spremembe podpira in se kritično odziva zgolj na tiste, ki predstavljajo nedomišljene ali potencialno škodljive posege v zakonski okvir sistem urejanja prostora. Pri tem je bilo večkrat izpostavljeno, da je posebej škodljivo, da v Sloveniji tako pogosto posegamo zakonodajni okvir ter da se v prizadevanju za večjo učinkovitost sistema preveč zanašamo na vlogo zakonodaje.

Dosežek aktivnosti, ki so na ravni OdP in partnerjev potekale od maja dalje, je kar se tiče vsebine sprememb zakonov, skromen. Koalicija pomislekom stroke in predlogom drugačnih rešitev v glavnem ni bila pripravljena prisluhniti. Za največji uspeh zato stroka lahko šteje predvsem doseženi nivo medsebojnega sodelovanja in sposobnost usklajevanja ter da je bila povabljena v parlament na seje odborov. Posamezni odzivi od tam namreč kažejo, da so se morda sporočila stroke udeležencev le dotaknila, minister pa je na sejah med drugim zagotavljal, da so v razpravi pridobljeni zanimivi odzivi, ki jih bodo skušali upoštevati jeseni, ko bodo zagnali nov krog spreminjanja zakonov, tokrat po običajnem postopku z javno razpravo.

Povezave na magnetograme s sej:

9. nujna seja Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje (12. 07.2012)- obravnava ZPNačrt

10. nujna seja Odbora za infrastrukturo in prostor – obravnava ZGO (12.07.02012)

11. nujna seja Odbora za infrastrukturo in prostor (16.07.2012) – obravnava ZPNačrt

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt