junij 2012
Freiburg, Schiffstrasse

Za trajnostno mesto je ključno upravljanje

22. 06. 2012

Poročilo s konference, zapisal Marko Peterlin

V sredo, 20. junija 2012, je v Mestnem muzeju Ljubljana potekala konferenca »Priložnosti trajnostnih mest za zeleno rast«, ki je opozarjala na to, da so mesta prihodnosti naša današnja mesta, ki pa za preobrazbo v trajnostna mesta potrebujejo prenovo, posodobitev in dopolnjevanje obstoječih stavb, infrastrukture in javnega prostora. To omogočajo nova znanja in načini načrtovanja, ter storitve in produkti, ki jih danes že poznamo, v prihodnje pa bodo morala postati samoumevna. Namen konference je bil spodbuditi zavezništvo med nevladnimi organizacijami in naprednejšimi deli gospodarstva. Kot je v uvodnem prispevku med drugim povedal Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora: »Z opozarjanjem na širšo koristnost trajnostne preobrazbe mest nevladne organizacije pomagajo razvijati povpraševanje po storitvah, ki takšno preobrazbo omogočajo. S tem širijo tržišča podjetjem,…

Fiesa. Foto: Boris Šuligoj, Delo

Vlada se pri posegih v prostorsko zakonodajo izogiba javni razpravi

22. 06. 2012

Zapis s tiskovne konference "Odgovorno do prostora!" in "Mreže za prostor"

Včeraj sta dve skupini organizirane civilne družbe s področja urejanja prostora, »Odgovorno do prostora!« in »Mreža za prostor«, na tiskovni konferenci v prostorih Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije predstavili stališče do napovedanih sprememb prostorske zakonodaje, konkretno do novel Zakona o graditvi objektov in Zakona o prostorskem načrtovanju. Skupini spremembam zakonodaje načeloma ne nasprotujeta, ker tudi sami vztrajno pozivata k nujnim izboljšavam, vendar pa ocenjujeta, da jih predlagane spremembe ne prinašajo. Obe skupini se odzivata z namenom prekiniti prakso hitrega sprejemanja premalo domišljenih zakonskih rešitev, ki v praksi ne le, da ne dosežejo zastavljenih ciljev, temveč dosegajo celo nasprotne učinke. Kako alarmantne so razmere kaže tudi to, da je povezane strokovne, stanovske, nevladne in izobraževalne organizacije tokrat podprlo kar 1700…

inclusive growth

Vključujoča rast v evropskih mestih

20. 06. 2012

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Vključujoča rast je eden od treh ključnih ciljev Evropske unije za naslednje desetletje. Paul Soto, sodelavec programa URBACT, o tem piše v svojem članku “Postavljanje temeljev vključujoče rasti v evropskih mestih”, ki je bil objavljen v URBACT-ovem decembrskem poročilu o projektnih rezultatih. Vključujočo rast naj bi po širših smernicah ekonomskih politik EU dosegali tako, da »države članice vsem svojim državljanom zagotavljajo enak dostop do gospodarstva. Vključujoča rast naj bi potemtakem prispevala k ustvarjanju družbe, v kateri so vsi državljani vključeni na trg dela in imajo koristi od ekonomskega napredka.« Poudarek na »dostopu« do gospodarstva in še zlasti do trga dela je jasno izpostavljen. Toda Paul Soto trdi, da je trenutna situacija temu ravno nasprotna. V zadnjih treh letih – natanko v času ko so se odvijali URBACT-ovi projekti prvega nabora –…

1.obnovljenbreg.foto,mihafras

Trajnostna mesta prihodnosti že stojijo

18. 06. 2012

Marko Peterlin in Tadej Žaucer

Večina stavb in infrastrukture mesta prihodnosti danes že stoji. Vsako leto se doda ali nadomesti le slab procent stavbnega fonda, povprečna življenjska doba stavb je pri nas precej prek sto let. Trajnostna mesta prihodnosti tako niso mesta, ki jih bomo še zgradili, temveč so naša današnja mesta, ki jih bomo razvijali po načelih trajnostnega razvoja. Do njih vodi pot prenove, posodabljanja in dopolnjevanja obstoječih struktur in sistemov. Preobrazbo bodo omogočili novi načini načrtovanja, storitve in produkti, ki jih danes večinoma že poznamo, ampak še niso samoumevni. Trajnostna mesta tako predstavljajo priložnost za zeleno rast oziroma razvoj zelenega gospodarstva, ki hkrati ustvarja dodano vrednost in izboljšuje kakovost življenja, socialno pravičnost ter preudarno uporablja naravne vire. O tem, kako načrtovati trajnostna mesta ter katere storitve in produkti podpirajo…

Nove gradnje na Krasu. Vir: Mladina

Kako stroka ocenjuje predlagane spremembe prostorske zakonodaje?

12. 06. 2012

Odziv skupine Odgovorno do prostora! na predlagane zakonodajne spremembe

Skupina Odgovorno do prostora! je iz medijev izvedela za načrtovane spremembe ključnih zakonov na prostorskem resorju in se z njimi tudi neformalno seznanila, ministru za infrastrukturo in prostor pa posredovala prošnjo za seznanitev z uradno različico predlogov in vključitev stroke v pripravo novih rešitev. Skupina pozdravlja prizadevanja Vlade za pozitivne spremembe v urejanju prostora in voljo za spremembo nekaterih predpisov, ki naj bi odpravili najbolj pereče probleme pri načrtovanju razvoja v prostoru in graditvi objektov. Vendar pa so bile dosedanje izkušnje s spremembami zakonodaje, ki so posegale v sistem urejanja prostora, skoraj dosledno slabe in po prepričanju stroke rešitve niso dosegle ciljev tudi zato, ker zakonodajalec ni bil pripravljen prisluhniti praktikom. Skupina Odgovorno do prostora! združuje strokovnjake iz različnih področij, organizacij in ustanov, ki…

Civilna iniciativa. Vir: e-Dnevnik

Med posameznikom in organizacijo

11. 06. 2012

Senka Vrbica, PIC, objavljeno v Informatorju Mreže za prostor

Na področju prostorskega načrtovanja občani vse pogosteje oblikujejo in izražajo svoja stališča v skupinah. Pri tem gre lahko za občane, ki jih načrtovana ureditev neposredno prizadene, ali pa za občane, ki jim je mar za širšo dobrobit v lokalnem okolju. Take interesne skupine prebivalcev se lahko organizirajo le kratkotrajno, kot civilne iniciative, ali pa trajneje kot lokalne pobude. Za trajnostno naravnane načrtovalske usmeritve v določenem okolju so pomembne predvsem lokalne pobude, ki lahko veliko prispevajo h kakovosti načrtovanih ureditev. Odločevalci, ki se pri vključevanju javnosti v praksi še vedno najraje držijo kar zakonsko določnih minimalno določenih pravil ravnanja, takih pobud ne upoštevajo nič drugače kot glasov posameznikov. Civilne iniciative ali lokalne pobude namreč v slovenskem pravnem redu kot take nimajo posebnega položaja. Čeprav: -         …

Claes Nilas

Glavni problem v odnosu med mesti in okoliškim podeželjem je suburbanizacija

10. 06. 2012

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl

Intervju s Claesom Nilasom, vodjo nadzornega odbora URBACT V začetku leta 2012 je v  Kopenhagnu rojen Claes Nilas prevzel vodenje nadzornega odbora URBACT, kjer bo ostal do konca tega leta. Nilas je trenutno državni sekretar in izvoljeni minister novoustanovljenega danskega Ministrstva za stanovanjske, mestne in podeželske zadeve. Povedal nam je, zakaj »se pri programu URBACT vse vrti okoli dodane vrednosti« in nam predstavil urbane izzive iz danske perspektive. Kaj vam pomeni program URBACT? Zame URBACT pomeni praktične rešitve konkretnih urbanih problemov ter možnost za črpanje idej in dobrih praks iz velike mreže mest s podobnimi izzivi. Kaj je dodana vrednost projekta URBACT za vašo državo – Dansko? Pri programu URBACT se vse vrti okoli dodane vrednosti.  Od oblikovanja lokalnih podpornih skupin, ki obstanejo tudi potem ko se projekti končajo, do izdelovanja konkretnih…

slepi pesec

Kako slepi in slabovidni prečkajo krožišče?

06. 06. 2012

Slepi in slabovidni se pri vsakdanjih opravkih in sprehodih srečujejo s številnimi preprekami, na katere morajo biti še posebej pozorni. Hodljivost prostora postane, če ne vidite, še precej bolj občutljiva tema. Sodobno oblikovanje javnega prostora zato vključuje tudi posebne taktilne oznake, ki omogočajo pešcem z okvarami vida, da se orientirajo v prostoru s pomočjo različnih talnih tekstur in vizualnih kontrastov. Če gre ob tem za načrtno uporabljene spremembe v tlaku, govorimo o talnih oznakah. Talne oznake morajo biti dobro taktilno in vizualno zaznavne, v kontrastu z okoliškim tlakom. S talnimi oznakami pešca lahko opozarjamo na različne ovire in nevarnosti (npr. meja med pločnikom in kolesarsko stezo), ga obveščamo o različnih točkah v bližini (npr. klop ob poti) ter ga vodimo skozi prostore, npr. trg. Pri vodenju čez prometne površine, kjer gre za zahtevnejšo…

Polje. Vir: Spletna stran NSi

Sprememba, ne ukinitev nadomestila

03. 06. 2012

Skupina strokovnjakov s področja urejanja kmetijskih zemljišč in prostorskega načrtovanja: prof.dr. Marina Pintar, doc.dr. Helena Grčman, mag. Jelka Hudoklin, Leon Kobetič, dr. Aleš Mlakar, Izidor Jerala, Maja Simoneti, prof.dr. Franc Lobnik

Z uveljavitvijo Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-C) je Slovenija uvedla koncept varstva kmetijskih zemljišč, katerega bistvena sestavina je uvedba finančne odškodnine. Na žalost način obračunavanja odškodnine ob pripravi ZKZ-C ni bil dovolj preverjen na konkretnih primerih, zato je uvedba nadomestila povzročila vrsto nevšečnosti. Treba pa se je zavedati, da te izhajajo predvsem iz neustreznih evidenc o kakovosti kmetijskih zemljišč in iz neustreznih instrumentov in praks prostorskega načrtovanja. Sprememba veljavnega zakona se nam zato zdi v delu načina obračunavanja odškodnine nujna, ne pa tudi njena ukinitev. Sedanji sistem odškodnin je mogoče razvijati v smeri manjše odmere odškodnin na območjih razvoja mest in naselij, ki so z urbanističnimi načrti opredeljena kot razvojna jedra poselitve. Prepričani smo tudi, da je spremembo načina obračunavanja treba…

merkur_noter_vizija

Prva postaja do kreativnih tovarn

02. 06. 2012

Petra Očkerl

Dogodek Prva postaja! je v petek, 25. maja 2012 na Kreativni postaji Španski borci predstavil projekt Kreativnih zadrug in vzgibe za njegov nastanek, ter ponudil pogovor z uglednimi gosti o možnostih za njegovo uresničevanje. Na spremljajoči razstavi je na dveh primerih, trgovini Merkur za Bežigradom in poslovnih prostorih Alkaloida v Šiški, prikazal možnost revitalizacije in preobrazbe prostorov v kreativne tovarne.  Dogodek je organiziralo Društvo za ustanavljanje kreativnih zadrug – DUKZ. Uvodoma je vzgibe za nastanek in začetne korake projekta predstavil Miran Mohar, eden od njegovih pobudnikov. Osrednja točka dogodka je bila predstavitev projekta Kreativnih zadrug, ki jo je kot vodja kolektiva osvetlil Blaž Murn. Trenutno se projekt Kretivnih zadrug izvaja pod okrijem DUKZ, ki naj bi se kasneje prestrukturiral v mrežno organizacijo, pod katero bi se združevale posamezne…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Polje III (3)

Zbori za prostor: Kaj je javni interes pri stanovanjski politiki?

Ponedeljek, 12. junij 2017 od 18h do 20h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Zakaj države in lokalne skupnosti podpirajo trg najemnih stanovanj? Kakšne so posledice premajhnega fonda neprofitnih najemnih stanovanj? Kakšni so družbeni stroški visokega deleža lastniških stanovanj v naši družbi? Vidiki javnega interesa, ki jih zadeva trg najemnih stanovanj so kompleksni in raznoliki. Ali neprofitna stanovanja predstavljajo za družbo strošek, luksuz ali predvsem dolgoročno naložbo?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja skupnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi..

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in Inštitut za politike prostora – IPoP serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi..

Četrti zbor bo potekal v ponedeljek, 12. junija 2017 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravila in predstavila novinarka Mojca Zabukovec.

Več o Zborih za prostor

Več dogodkov
Napovednik Trajekt