Vlada se pri posegih v prostorsko zakonodajo izogiba javni razpravi

22. 06. 2012

Zapis s tiskovne konference "Odgovorno do prostora!" in "Mreže za prostor"

Včeraj sta dve skupini organizirane civilne družbe s področja urejanja prostora, »Odgovorno do prostora!« in »Mreža za prostor«, na tiskovni konferenci v prostorih Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije predstavili stališče do napovedanih sprememb prostorske zakonodaje, konkretno do novel Zakona o graditvi objektov in Zakona o prostorskem načrtovanju. Skupini spremembam zakonodaje načeloma ne nasprotujeta, ker tudi sami vztrajno pozivata k nujnim izboljšavam, vendar pa ocenjujeta, da jih predlagane spremembe ne prinašajo. Obe skupini se odzivata z namenom prekiniti prakso hitrega sprejemanja premalo domišljenih zakonskih rešitev, ki v praksi ne le, da ne dosežejo zastavljenih ciljev, temveč dosegajo celo nasprotne učinke. Kako alarmantne so razmere kaže tudi to, da je povezane strokovne, stanovske, nevladne in izobraževalne organizacije tokrat podprlo kar 1700 udeležencev ankete, s katero sta Inženirska zbornica Slovenije in Zbornica za arhitekturo in prostor pozvali k izražanju mnenja do predlaganih spremembah zakonodaje.

V obeh skupinah zbrane organizacije civilne družbe poenoteno ugotavljajo, da najnovejši predlog Vlade ob nekaterih dobrodošlih spremembah predvideva tudi skrajno sporne rešitve, kot so legalizacije črnih gradenj ali ukinitev obvezne revizije projektov za zahtevne objekte, ki bi pogoje za gradnjo in prostorski razvoj Slovenije v celoti umaknile iz okvira evropske tradicije in kulture. Tako kot druge spremembe zakonov, ki posegajo v sistem urejanja prostora, kot so spremembe Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor in spremembe Zakona o kmetijskih zemljiščih, tudi predlagane spremembe v glavnem sledijo kratkoročni in enostranski logiki ukinjanja različnih »ovir« za investitorje, brez premisleka o dolgoročnih posledicah zakonov.

Vlada v prostorsko zakonodajo posega brez javne razprave in v naglici, da bi pospešila postopke priprave dokumentacije za gradnjo. Zbrane organizacije to še posebej skrbi zato, ker sta se s podobnimi cilji in na precej podoben način sprememb prostorske zakonodaje lotili že vsaj zadnji dve vladi, razmere v urejanju prostora pa se niso v ničemer izboljšale, postopki so vse daljši, sistem pa vedno bolj nepregleden. Skupini sta prepričani, da so prav nezadostna razprava, nepoznavanje dejanskih problemov in neupoštevanje opozoril iz prakse in civilne družbe ključni razlogi za neuspešnost dosedanjih sprememb.

Želene poenostavitve postopkov se tičejo mnogih različnih akterjev pri urejanju prostora, od različnih sektorjev do občin prek načrtovalcev do splošne javnosti, in zato nujno terjajo njihovo vključitev že pri opredelitvi problemov, iskanju rešitev in njihovem oblikovanju. Pozornost mora biti namenjena razlogom za težave, analizi stanja, razmisleku o različnih rešitvah in presoji njihovih posledic. Konsenz o optimalnih rešitvah je treba doseči v čim širši javni razpravi, s čimer se okrepi ozaveščenost o problemih in rešitvah ter porazdeli odgovornost za izvajanje rešitev.

Skupini Odgovorno do prostora! in Mreža za prostor zato oporekata nujnemu postopku sprejemanja obeh ključnih zakonov. Nujni postopek je predviden zaradi interesov varnosti ali obrambe države, zaradi odprave posledic naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. V zakonskih predlogih nujnost ni ustrezno obrazložena, zato je izključevanje javnosti pri obravnavi zakonov neutemeljeno, tak postopek pa kaže na namerno izogibanje sodelovanja javnosti in širše razprave o predlaganih rešitvah.

Strokovna civilna družba je tej vladi že večkrat predlagala sodelovanje, pred tedni pa sta obe skupini Ministrstvu za infrastrukturo in prostor posredovali tudi vsaka svoje predloge sprememb zakonodaje, prva o spremembah postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja, druga pa za izboljšanje sodelovanja javnosti pri občinskem prostorskem načrtovanju. Oboji predlogi so bili oblikovani v široki javni razpravi. Na predloge zaenkrat nista dobili odziva.

Tiskovno-sporočilo in priloga s konkretnimi pripombami na zakone

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt