Sprememba, ne ukinitev nadomestila

03. 06. 2012

Skupina strokovnjakov s področja urejanja kmetijskih zemljišč in prostorskega načrtovanja: prof.dr. Marina Pintar, doc.dr. Helena Grčman, mag. Jelka Hudoklin, Leon Kobetič, dr. Aleš Mlakar, Izidor Jerala, Maja Simoneti, prof.dr. Franc Lobnik

Z uveljavitvijo Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-C) je Slovenija uvedla koncept varstva kmetijskih zemljišč, katerega bistvena sestavina je uvedba finančne odškodnine. Na žalost način obračunavanja odškodnine ob pripravi ZKZ-C ni bil dovolj preverjen na konkretnih primerih, zato je uvedba nadomestila povzročila vrsto nevšečnosti. Treba pa se je zavedati, da te izhajajo predvsem iz neustreznih evidenc o kakovosti kmetijskih zemljišč in iz neustreznih instrumentov in praks prostorskega načrtovanja. Sprememba veljavnega zakona se nam zato zdi v delu načina obračunavanja odškodnine nujna, ne pa tudi njena ukinitev. Sedanji sistem odškodnin je mogoče razvijati v smeri manjše odmere odškodnin na območjih razvoja mest in naselij, ki so z urbanističnimi načrti opredeljena kot razvojna jedra poselitve. Prepričani smo tudi, da je spremembo načina obračunavanja treba povezati v enoten sklop zakonodajnih sprememb predpisov na področju urejanja prostora, graditve objektov in javnih financ. V tem kontekstu uvedbo davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč, ki ga je uvedel zakon u uravnoteženju javnih financ, ocenjujemo kot korak v pravo smer.

Namen uvedbe finančne odškodnine kot sestavine varstva kmetijskih zemljišč je odvrniti pritiske urbanizacije na kakovostna rodovitna tla, ki so dolgoročno pomembna za zagotavljanje prehranske varnosti države. Najnovejši predlog zakona o spremembah Zakona o kmetijskih zemljiščih, ki ga v Državni zbor vlaga skupina poslank in poslancev, ruši celovitost veljavnega zakona oz. mu jemlje ostrino pri varovanju najkakovostnejših kmetijskih zemljišč. In to ravno v času, ko je Evropska komisija sprejela smernice za preprečevanje pozidave kmetijskih zemljišč in ko Nemčija s svojo vodilno vlogo v EU sprejema ukrepe za zmanjšanje izgube kmetijskih zemljišč zaradi pozidave.

Stroko, ki aktivno sodeluje v postopkih urejanja prostora in varstva kmetijskih zemljišč, skrbi nenehno spreminjanje zakonodaje, ki je nedomišljeno, parcialno in ni skladno s strateški nacionalnimi in mednarodnimi izhodišči. Menimo, da bi predlagana sprememba povzročila spreminjanje koncepta varstva kmetijskih zemljišč in nadaljnjo izgubo kmetijskih zemljišč ter ogrozila prehransko varnost in posledično tudi stvarno udejanjanje vzdržnega prostorskega razvoja.

Veljavni zakon o kmetijskih zemljiščih je rezultat izjemnega sodelovanja strok na področju urejanja prostora in varstva kmetijskih zemljišč in omogoča skrbno in usklajeno urejanje prostora, v okviru tega pa – kot je to uveljavljeno v razvitih evropskih državah – tudi kreativno in dolgoročno varstvo rodovitnih tal ter uresničevanje skupnega cilja, da se prostor porablja čim bolj varčno. Posegi v zakon morajo zato temeljiti na resni analizi njegovih učinkov, ki doslej očitno še ni bila opravljena, ter na skrbnem premisleku o možnih rešitvah.

Izkušnje prvega leta po uveljavitvi ZKZ-C kažejo, da nadomestilo za spremembo namembnosti zamejuje zahtevke po pretiranih širitvah naselij in se kaže kot instrument urejanja prostora, torej ne zgolj kmetijskega resorja. Po letu 2003 je to prva javna dajatev in lahko rečemo, da kaže pozitivne premike v miselnosti, ki je zadnja leta vodila v nebrzdane pobude za širitev stavbnih zemljišč. Zavedamo se, da način obračunavanja odškodnine ob pripravi ZKZ-C ni bil medresorsko dovolj analiziran in preverjen na konkretnih primerih, zato prihaja do neželenih učinkov, ki so jih prepoznali tudi predlagatelji ukinitve odškodnine. Drži torej, da je uvedba nadomestila povzročila vrsto nevšečnosti, toda treba se je zavedati, da te izhajajo predvsem iz neustreznih evidenc o kakovosti kmetijskih zemljišč in iz neustreznih instrumentov in praks prostorskega načrtovanja, ne pa iz neustreznosti sistema samega.

Strinjamo se s predlagatelji, da je sprememba veljavnega zakona o kmetijskih zemljiščih v delu načina obračunavanja odškodnine nujna, vendar ne tako, da se ukinja, ampak tako, da se način obračunavanja odškodnine spremeni. Sedanji sistem odškodnin je mogoče razvijati v smeri manjše odmere odškodnin na območjih razvoja mest in naselij, ki so z urbanističnimi načrti opredeljena kot razvojna jedra poselitve, seveda ob upoštevanju dejanskih potreb in upoštevanja načela racionalne rabe prostora. Investitorji na obstoječih stavbnih zemljiščih znotraj zaokroženih naselij, obrtnih in podjetniških con in drugod, kjer je z veljavnimi prostorskimi akti dovoljena gradnja, tako ne bodo podvrženi novi odškodnini. Za gradnje zunaj teh območjih pa se lahko določi progresivna odškodnina ob upoštevanju  varčnosti gradnja glede porabe prostora, torej glede na doseganje višjih, zaželenih gostot zazidave. Nesprejemljivo je, da nekaterim investitorjem dopuščamo izjemno veliko porabo zemljišč za gradnjo parkirišč ali gradnjo nizkih pritličnih npr. trgovskih stavb, tudi v primerih, ko bi bilo mogoče gradnjo zasnovati bistveno bolj varčno.

Stroka ocenjuje, da Slovenija nujno potrebuje sistem plačila neke vrste odškodnine/nadomestila za spremembo rabe prostora. Predlagatelje zakona zato pozivamo, da predlog, po katerem bi ukinili obračunavanje odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, umaknejo oz. spremenijo, tako da pristojnim resornim ministrstvom in vladi naložijo izdelavo predloga spremembe načina obračunavanja odškodnine. Prepričani smo, da je spremembo načina obračunavanja treba povezati v enoten sklop zakonodajnih sprememb predpisov na področju urejanja prostora, graditve objektov in javnih financ. V tem kontekstu uvedbo davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč, ki ga je uvedel zakon u uravnoteženju javnih financ, ocenjujemo kot korak v pravo smer.

Predlagatelje zakona hkrati pozivamo, da omogočijo strokovno in demokratično razpravo o možnih kompromisnih in celovitih rešitvah. Strokovna javnost je pri pripravi sistemskih sprememb s svojim znanjem in izkušnjami pripravljena tvorno sodelovali, tako da bo v najkrajšem možnem času mogoče učinkovito odpraviti prepoznane pomanjkljivosti in zagotoviti boljše rešitve.

 

Poziv je bil, s prošnjo, da ga podprejo, posredovan partnerjem Odgovorno do prostora, Umanotera, Focus, Univerza v Ljubljani Biotehniška fakulteta, Univerza v Mariboru Fakulteta za biosistemske vede in kmetijstvo, Univerza na Primorskem Znanstveno raziskovalno središče, Kmetijski inštitut Slovenije, Inštitut za hmeljarstvo in ostalim ustanovam, društvom in posameznikom, ki čutijo odgovornost do varovanja kmetijskih zemljišč in načrtovanja prostora.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Mesta in krožno gospodarstvo – Od urbanih primerov in politik do novih priložnosti sodelovanja

Vabimo vas na konferenco, ki bo 19. oktobra 2017 potekala v Mariboru. Z njo želimo poudariti potencial mest za prehod v krožno gospodarstvo. Seznanili se bomo s prizadevanji vlade in ministrstev ter Mestne občine Maribor. Tuji strokovnjaki in praktiki bodo predstavili nove urbane prakse, ki pomembno prispevajo k prehodu mest v krožno gospodarstvo in pri katerih ključno vlogo igrajo prebivalci mest in skupnosti.

Popoldanski del dogodka bo v znamenju programa URBACT. Spoznali bomo nagrajene dobre prakse iz Kranja in Ljubljane ter si pobliže pogledali možnosti sodelovanja pri razpisu za prenosna omrežja, ki bo objavljen kmalu.

 

Prijavite se tukaj in se pridružite predstavnikom iz državne, regionalne in lokalne uprave, strokovnjakom nevladnega sektorja, raziskovalnih in izobraževalnih ustanov ter praktikom s področja razvoja novih praks. Udeležba je brezplačna, vendar je število mest omejeno, zato s prijavo pohitite.

VEČ …

Dogodek organizirajo Ministrstvo za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije v okviru projekta Podpora izvajanju urbane politike in programa URBACT.

Dogodek bo potekal v slovenskem in angleškem jeziku s simultanim tolmačenjem v obe smeri.

Foto: www.preplanina.si

Več dogodkov
Napovednik Trajekt