Ali električna mobilnost res potrebuje subvencije?

23. 05. 2012

Povzeto po spletni strani urbact.eu, prevod Petra Očkerl in Marko Peterlin

Električni avtomobili z vidika razvoja mest ohranjajo večino slabih lastnosti avtomobilov – spodbujajo potratno rabo prostora in vodijo v začaran krog naraščajočih potreb po investicijah v ceste, zmanjšujejo socialne stike, povečujejo družbeno izključenost starejših in otrok ter pomagajo vzdrževati življenjski stil, ki zahteva veliko porabo energije v prometu. Pa vendar so prav z vidika porabe energije bistveno bolj učinkoviti od danes prevladujočih avtomobilov, omogočajo prekinitev odvisnosti od fosilnih goriv in s tem zmanjšanje izpustov CO2, zelo neposredno pa pomagajo tudi pri čistejšem zraku v mestih. Zaradi njihovih pozitivnih lastnosti so se mnoge države – med njimi tudi Slovenija – odločile, da njihov nakup celo subvencionirajo. Je to res potrebno? Pri električnih vozilih obstaja močan zasebni sektor z jasnimi poslovnimi interesi. Bi lahko skozi sodelovanje mest z zasebnimi partnerji željene pozitivne učinke morda dosegli tudi brez javnih sredstev?

Projekt programa URBACT Electric Vehicles in Urban Europe se osredotoča na razvoj strategij ter vodstvenih tehnik, s katerimi lahko mesta spodbujajo uporabo električnih vozil. Lokalne podporne skupine v projektu EVUE partnerskim mestom omogočajo sodelovanje z zasebnimi partnerji. Sally Kneeshaw, vodilna strokovnjakinja pri projektu EVUE, se prednosti in slabosti sodelovanja s podjetji iz zasebnega sektorja loteva v članku “Private partners in electric mobility: The EVUE experience” (»Zasebni partnerji v električni mobilnosti: izkušnja EVUE«).

Aktiviranje potenciala

S stališča Sally Kneeshaw je očitno, da je sodelovanje s podjetji iz zasebnega sektorja najučinkovitejši način za aktiviranje zelenega potenciala električnih vozil v evropskih mestih. Toda kako to doseči? Kako lahko najbolje razumemo vidik vsakega od deležnikov in ustvarimo strukture za privabljanje in vzdrževanje aktivne participacije potencialnih partnerjev iz industrije in investitorjev?

Anketa med deležniki v lokalnih podpornih skupinah projekta je pokazala, da jih ima velika večina partnerje iz zasebnega sektorja, večinoma iz energetskih podjetij, proizvajalcev avtomobilov, ponudnikov infrastrukture, avtomobilskih klubov, mrež malih podjetij in svetovalcev. Sally Kneeshaw poudarja, da teh partnerjev ni bilo težko vključiti, saj imajo poslovni interes pri uvajanju električne mobilnosti. Podjetja take priložnosti prepoznavajo in so pripravljena sodelovati z javnimi službami, da se lahko vključijo v trgovske verige in vplivajo na uvajanje strategij.

Primer:  Partnerstvo čisto vozilo (»Clean vehicle collaboration«)

Eva Sunnerstedt, vodja skupine Clean Vehicles (čista vozila) v Stockholmu pravi, da so večletne izkušnje privedle do uspešnega sodelovanja: »Pravzaprav pogosto sodelujemo z zasebnim sektorjem v zvezi z bioplinom (metanom) kot gorivom za vozila. Za uspešno sodelovanje je nujno, da vsi vpleteni prepoznavajo potrebo po skupnem delovanju in se zavedajo koristi, ki jih lahko le-to prinese. Pomembno je, da se vsi deležniki poslušajo med seboj, ter da se dobri predlogi in odločitve res upoštevajo in izvajajo – sicer se lahko sodelovanje hitro konča«.

Stockholm opravlja selekcijo pri izbiri svojih zasebnih partnerjev. Eva pravi: »Ko smo pripravljali lokalni akcijski načrt smo intervjuvali skoraj vse organizacije v Stockholmu in na Švedskem, ki so izkazale interes za električna vozila. Tiste, ki so izkazali veliko zanimanja za Stockholm smo povabili v lokalne podporne skupine«.

Vključevanje zasebnega sektorja

Kakšno pa je počutje na drugi strani? Kako partnerji zasebnega sektorja vidijo sodelovanje z mesti? Andrzej Szyp sodelovanje opisuje kot energijsko injekcijo. Andrzej je projektni vodja za e-mobilnost (E-mobility) v podjetju Vattenfall Distribution Poland S.A., in predstavnik tega podjetja v lokalni podporni skupini za mesto Katowice v projektu EVUE. Vattenfall je eden največjih proizvajalcev električne energije v Evropi in največji proizvajalec toplote. Podjetje je zavezano proizvodnji čistejše električne energije in njenemu doprinosu k trajnostnemu transportu.

Andrzej pravi: »Po našem mnenju je sodelovanje ključni dejavnik za uspešen napredek k bolj trajnostnemu mestnemu prometu in električni mobilnosti. Radi bi zagotavljali možnosti za e-mobilnost. Mesta je treba razumeti v celostnem smislu in v skladu s tem razvijati pristope in strategije – del teh bi bili radi tudi mi, zato podpiramo tovrstne aktivnosti«. Andrzejev nasvet za lokalne podporne skupine URBACT je razvijanje tesnega in iskrenega sodelovanja med partnerji , ne samo z izmenjavo dobrih praks in dobrih primerov, temveč tudi napak in lekcij, ki se jih je treba naučiti.

V zvezi s koristmi, ki jih ima njegovo podjetje, Andrzej dodaja: »proces razvijanja trga e-mobilnosti ima veliko deležnikov v obstoječih in prihodnjih industrijah. Vsi udeleženi lahko pridobijo več kot bi pridobili sicer – to je lahko zmagovalni scenarij za vse (win-to-win scenario)«. O osebnih izkušnjah pa pravi: »S sodelovanjem na mednarodnih srečanjih EVUE sem dobil neponovljivo in nadvse zanimivo priložnost spoznati zelo učene in izkušene strokovnjake ter z njimi sodelovati.«

Trajnostni uspeh

Po besedah Sally Kneeshaw je jasno, da so motivi in kultura deležnikov javnega in zasebnega sektorja različni in del izziva je tudi sprejeti te razlike.

Koristi, o katerih poročajo deležniki iz zasebnega sektorja so izboljšana tržna inteligenca in profil, razvijanje odnosov s potencialnimi kupci ter seveda dobičkonosne pogodbe. Koristi mest so med drugim investicijski in tehnično-strokovni doprinos podjetij k uresničevanju mestnih politik.

Okoli strategij za električna vozila združene interese je mogoče uporabiti kot vezivo za ustvarjanje dolgotrajnih partnerstev za več zelenih avtomobilov v mestih. Opisani uvidi potrjujejo potrebo po tipu dialoga, kot ga spodbuja URBACT, in akcijskega načrtovanja tako na mestni kot na evropski ravni.

EVUE – spletna stran URBACT

Private partners in electric mobility article – PDF (ang)

 

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt