april 2012

Ljubljani ugledna evropska nagrada za javni prostor

26. 04. 2012

Tedenski pregled objav v medijih

Ljubljana prejela evropsko nagrado za preureditev nabrežij in mostov Ljubljana je dobitnica Evropske nagrade za urbani javni prostor 2012, in sicer za preureditev nabrežij in mostov na Ljubljanici v predelu starega mestnega jedra. Nagrado bienalno podeljuje šest evropskih institucij, njen namen pa je prepoznati ter spodbujati ustvarjanje in izboljšanje javnega prostora. Preureditev nabrežij in mostov […]

Problem reklamnih panojev ni estetski

20. 04. 2012

Tedenski pregled objav v medijih

Zaradi oglasov so avtobusna postajališča slabo pregledna Potnike Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) je pred kratkim zmotil velik reklamni pano, nameščen na prosojni del postajališča za Bežigradom. Po njihovem se je s tem pregled nad prihajajočimi avtobusi zelo zmanjšal. Potniki že lep čas opažajo, da avtobusna postajališča niso dobro pregledna, še posebno v primerjavi s starimi, […]

Največji državni projekt: kanalizacija

14. 04. 2012

Tedenski pregled objav v medijih

Največje investicije v državi: javna kanalizacija “Dogovarjanje z občinami smo v glavnem zaključili, zdaj smo v investicijskem ciklu in mislim, da so to trenutno največje investicije, ki se izvajajo v Sloveniji,” stanje na področju odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda opisuje Bojan Dejak, ki je še do nedavnega na okoljskem ministrstvu vodil direktorat za javne […]

Uporabniki so posvojili prenovljene odprte prostore v mestu

06. 04. 2012

Tedenski pregled objav v medijih

Ljubljana po urbanistični prenovi postaja raj za opoldansko martinčkanje Naše glavno mesto je sicer v marsičem še vedno daleč od Pariza, Londona ali New Yorka, a se je v njem vseeno naselil duh metropole. Po urbanistični prenovi mesta so ponovno zaživele ljubljanske promenade, mestne ulice, parki in trgi pa so postali priljubljena zbirališča na prostem. […]

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt