ljubljana.postaja

Problem reklamnih panojev ni estetski

20. 04. 2012

Tedenski pregled objav v medijih

Zaradi oglasov so avtobusna postajališča slabo pregledna

Potnike Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) je pred kratkim zmotil velik reklamni pano, nameščen na prosojni del postajališča za Bežigradom. Po njihovem se je s tem pregled nad prihajajočimi avtobusi zelo zmanjšal. Potniki že lep čas opažajo, da avtobusna postajališča niso dobro pregledna, še posebno v primerjavi s starimi, kjer je bil nadstrešek pritrjen zgolj na drogove, ki niso ovirali razgleda. Več na www.delo.si.

Spremembe prostorskega načrta niso zgolj lepotne

Spremembe izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta MOL, ki jih bo mestni svet kot dopolnjen osnutek obravnaval na aprilski seji, so tako obsežne in vsebinske, da jih ne gre šteti le za lepotne popravke. To dokazuje tudi 325 pobud, ki so delno ali v celoti sprejemljive za MOL. Čeprav je med pobudami za spremembe ali dopolnitve izvedbenega dela OPN MOL, ki jih je podjetje LUZ obdelovalo približno osem mesecev, največ popravkov v odloku in grafičnem delu, je med preostalimi zelo veliko takih, ki bodo predlagateljem prinesli veliko finančno ali drugo korist. Če bodo seveda »preživele« vse javne razgrnitve, javno obravnavo in številne pripombe oziroma nasprotovanje tistih, ki bi jih to zadevalo. Več na www.delo.si.

Občine bi zaradi smeti tožile državo

Sedem od trinajstih velikih odlagališč v državi lani ni dobilo okoljevarstvenega dovoljenja IPPC, vendar kljub temu vsa še vedno obratujejo. Zaradi pritožb in upravnih tožb v treh primerih – za odlagališče Stara Gora v Novi Gorici, Kovor v Tržiču in Gajke na Ptuju – zavrnilna odločba Agencije RS za okolje še ni pravnomočna, preostala odlagališča pa so pod drobnogled že vzeli okoljski inšpektorji. Več na www.dnevnik.si.

Problem železnice je tudi elektrika

Za učinkovitejši in hitrejši prevoz tovora in ljudi po železniških tirih po Sloveniji, zlasti med Koprom in Divačo, kjer je predvidena dograditev drugega tira, in naprej do Maribora, kjer bo treba obstoječo progo nadgraditi, bo železnica potrebovala več električne energije. Medtem ko ima železnica v drugih evropskih državah zagotovljeno izmenično napajanje z napetostjo 25 kilovoltov, ima v Sloveniji zagotovljeno le napajanje z enosmernim tokom z napetostjo 3 kilovolte. Namesto napajanja prek 400-kilovoltnih daljnovodih ima železnica v Sloveniji na voljo le napajanje z električno energijo po 100-kilovoltnih daljnovodih. Več na www.mladina.si.

Več denarja za mobilnost kot za hrano 2.

Iz zanimivega intervjuja z zgornjim naslovom domnevam, da gospod Marjan Lep, predstojnik oddelka za prometno inženirstvo ter vodja Centra za raziskave mobilnosti pri Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru, večkrat potuje v Švico. Kljub temu da, vsaj v načelu, daje prednost javnemu transportu, se pelje v Švico z avtom. Po Švici potuje z javnim transportom, saj je, tako pravi, zelo udoben in razvit. Potoži, da naj bi potovanje iz Maribora do Davosa v Švici trajalo kar 11 do 19 ur. To se mu zdi preveč. Naj mi bo dovoljeno nekaj pripomb. Več na www.dnevnik.si.

Namesto odpadkov poti, bele ograje za konje in prostori za piknik

Mestna občina Ljubljana v kratkem načrtuje odprtje povsem novega rekreacijskega in izobraževalnega centra ob Savi pri Tomačevem. Na novo urejene poti ob Savi ob lepem vremenu še pred koncem del pritegnejo marsikaterega Ljubljančana. Ti se večinoma sprehajajo, nekateri tečejo ali kolesarijo, najdejo pa se tudi že posamezni jahači. Gradbena in ureditvena dela so v grobem končana, pravijo na mestni občini, delavci te dni odpravljajo nepravilnosti, ki so jih ugotovili ob pregledu izvedenih del, prav tako pa morajo še označiti poti. Več na www.dnevnik.si.

Graditelji Dunajskih kristalov se čakajoč na vlado bližajo bridkemu koncu

Šest podjetij, podizvajalcev, ki so gradili dva stolpiča v Dunajskih kristalih za Inštitut za varovanje zdravja ter Agencijo za zdravila in medicinske pripomočke, še vedno čaka na odločitev vlade. Ta ima že vsaj od začetka meseca na mizi predlog za poravnavo med državo in podizvajalci, združenimi v podjetju D-Kristali, ki so ga pripravili na ministrstvu za zdravje. Več na www.dnevnik.si.

Stomilijonski posel na Barju avstrijskemu Strabagu

Po dveh letih in pol od objave razpisa, ki so ga spremljale številne pritožbe in preobrati, je Snaga včeraj za nadgradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki na Barju izbrala konzorcij avstrijskega Strabaga. Če se konzorcija Gorenja in Daneco impianti ter Rika in Cestnega podjetja Ljubljana ne bosta pritožila, bodo na Snagi v kratkem s Strabagom podpisali 112,220.000 evrov težko pogodbo. Avstrijski gradbinec naj bi center na Barju dokončal v 205 tednih oziroma slabih štirih letih. Več na www.dnevnik.si.

Najmanj košarkarski četrti Sostro in Šmarna gora

Športno-rekreativni klub Svoboda in Mladinski svet Ljubljana sta s podporo Urada za mladino Mestne občine Ljubljana pripravila spletno stran Trojka.si, ki nudi pregled nad zunanjimi košarkarskimi igrišči po Ljubljani. V sistem so vnesli že 97 igrišč, ki so jih fotografirali in ocenili z ocenami od ena do pet. Pri ocenjevanju so upoštevali, kakšno je stanje terena, table in obroča ter kakšne so označbe. Ugotavljali so tudi, ali so igrišča prosto dostopna in ograjena, ali so osvetljena, ali imajo klopi in ali imajo dostop do pitne vode. Več na www.dnevnik.si.

Po poteh okupirane Ljubljane

Konec tedna, ki je najbližji 9. maju, ljubljanskemu občinskemu prazniku, bo tudi letos minil v znamenju športno-rekreativne prireditve Pot ob žici, ki se po priljubljenosti in množici sodelujočih lahko ob bok postavi Ljubljanskemu maratonu. Rekreativci se bodo tako na pot, ob kateri je med 2. svetovno vojno stala žičnata ograja okupatorjev, podali med 10. in 12. majem. “Lahko trdim, da gre za enega večjih športnih dogodkov v Sloveniji, saj se ga vsako leto udeležijo ne le Ljubljančani, temveč številni ljubitelji športa in narave,” je prepričan predsednik organizacijskega odbora in ljubljanski mestni svetnik Jani Möderndorfer. Prireditev je namreč namenjena vsem, ki se zavedajo pomena zdravega načina življenja in želijo Ljubljano spoznati še s tekaške ali pohodniške perspektive. Organizatorji letos, če bo vreme lepo, pričakujejo več kot 30.000 udeležencev. Več na www.dnevnik.si.

Zvočnikov na Prešernovem trgu inšpektorji ne nadzorujejo

Prebivalce središča mesta moti glasba, ki jo kot promocijo prodajalne na Prešernovem trgu predvaja tamkajšnja trgovina Galerija Emporium. Menijo, da je to poseben kulturni prostor, ki bi moral biti zaščiten s predpisi, tudi glede predvajanja glasbe. Občani pravijo, da tovrstno glasbeno izvajanje spada v prostore prodajalne, moti pa jih, da »Prešernov trg zaradi glasbenega predvajanja v Emporiumu občasno spominja na italijanske trge, kjer se vrti italijanska glasba. Človeku se včasih zdi, da je v Firencah ali Milanu, ne pa Ljubljani,« nam je potožila stanovalka starega mestnega jedra. Več na www.delo.si.

Smešne kazni za zapuščena vozila

Odvoz vozila je za vsakega voznika neprijeten, saj mora poleg kazni plačati še 100 evrov za odvoz in pet evrov za vsak dan hrambe na avtosejmu v Mestnem logu, kamor pajki pripeljejo avtomobile. A kljub naraščajočim stroškom hrambe nekateri avtomobili na svoje lastnike čakajo tudi po več mesecev. Več na www.dnevnik.si.

Znova bodo čistili Ljubljanico

V soboto se bo s čiščenjem Ljubljanice simbolno končala tradicionalna čistilna akcija Za lepšo Ljubljano. Potapljači, okoljevarstveniki, ribiči, gasilci, reševalci in čolnarji bodo čistili dno reke med Špico in Zmajskim mostom. Odpad, dvignjen iz vode, bo na ogled in v opomin mimoidočim na Čevljarskem mostu od 10. ure dalje. Na tem mostu bo zavod Turizem Ljubljana od 10. ure mimoidočim tudi podaril 2000 lončnic z mačehami, med 11. in 13. uro pa bo na Čevljarskem mostu ter Hribarjevem in Cankarjevem nabrežju prireditev, ko bo Povodni mož med sprehajalkami in sprehajalci v meščanskih opravah iskal svojo Urško ter z njo blizu Tromostovja zaplesal v valove Ljubljanice. Več na www.dnevnik.si.

Župani od Kostela do Ljubljane po cestah še o romski problematiki

Potem ko so se župani od Kostela do Ljubljane pred časom združili in na državni ravni skupno nastopili z zahtevo po reševanju cestne infrastrukture, so se za podobno sodelovanje odločili še drugič. Novi “županski klub” naj bi se enotno lotil reševanja romske problematike, ki brez državne pomoči kmalu ne bo več obvladljiva. Država z nekontroliranimi transferji javnih sredstev in slabim nadzorom spodbuja, da se romska populacija ne integrira tako, kot bi se lahko, pravijo župani. “Od pristojnih pričakujemo, da tej problematiki posvetijo več pozornosti, časa in sredstev. Vzpostaviti je treba več reda, doseči večje vključevanje otrok v osnovne in srednje šole ter izenačiti pravice in dolžnosti vseh,” pojasnjuje kočevski župan Vladimir Prebilič. Več na www.dnevnik.si.

Na noge zaradi stavbnega nadomestila

V občini Kamnik bodo zaradi posodobitve evidenc zemljišč in številnih napak, ki so jo spremljale, občani letos prejeli položnice za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča kasneje kot v drugih občinah, saj bodo podatke o odmeri z občine na Davčno upravo RS (Durs) posredovali šele te dni. Kljub zamudi pa so zaradi številnih domnevno še ne odpravljenih napak in nezakonitega zbiranja podatkov včeraj opozicijski svetniki kljub temu ves dan mrzlično pripravljali predloge, ki bi morebiti še lahko ustavili izvajanje odloka in nove odmere, še preden na Dursu zares zavihajo rokave. Ni skrivnost, da je zaradi spornih sprememb odloka in domnevnih nepravilnosti pri vzpostavljanju evidenc že nekaj mesecev na nogah zajeten del občanov, ki so ustanovili civilno pobudo in napovedali protestno zborovanje. Več na www.dnevnik.si.

Končno dokončani vrtec Trzin čaka na uporabno dovoljenje

Novi vrtec v Trzinu, ki bi moral biti končan že marca, zdaj vendarle čaka na uporabno dovoljenje, tehnični pregled je bil že opravljen. Njegova gradnja je na začetku leta zastala zaradi nesoglasij med izvajalcem Jelovico in Občino Trzin, potem pa so se v podjetju kljub nesoglasjem odločili, da bodo vrtec dokončali in spore z občino rešili naknadno. Tudi podizvajalce so deloma poplačali iz lastnih sredstev. Nesoglasja med investitorjem in izvajalcem so zaostrili neplačani računi za dodatna dela in dela, povezana z domnevno povečano velikostjo vrtca, ki jih na občini še vedno ne priznajo, saj so z Jelovico sklenili pogodbo na ključ za znan obseg del in velikost vrtca. Kljub temu pa je župan Tone Peršak pripravil seznam nekaterih možnih dodatnih del, ki bi jih morda vendarle lahko še plačali, a bodo o tem odločali svetniki na seji konec meseca. Več na www.dnevnik.si.

Sodišče razveljavilo gradbeno dovoljenje

Upravno sodišče je razveljavilo gradbeno dovoljenje za krožišče na Suhi in zadevo vrnilo UE Škofja Loka v ponovno odločanje. Kaj to pomeni za nadaljevanje gradnje Poljanske obvoznice, ki jo domačini čakajo že vrsto let, bo znano v prihodnjih dneh, so pojasnili na direkciji za ceste. Zaradi razveljavitve gradbenega dovoljenja so dela na krožišču začasno ustavljena, je povedala Sandra Kržan z Direkcije Republike Slovenije za ceste. Po njenem mnenju zdaj »potekajo nujna dela za zavarovanje že izvedenih del proti izgubi in škodi. V skladu s predpisi bodo pripravljeni tudi ukrepi za zavarovanje gradbišča«. Direkcija se do še ni odločila, ali bo interese davkoplačevalcev zavarovala s postopkom pred vrhovnim sodiščem, je o morebitni pritožbi na odločitev upravnega sodišča povedala Kržanova. Več na www.delo.si.

Skoraj 20.000 prebivalcem nehali pobirati smeti

Štirje župani iz območja trebanjske upravne enote so trebanjski komunali za naslednjih 30 dni prepovedali zbiranje in odlaganje ostanka smeti na deponijo nenevarnih komunalnih odpadkov Globoko. To pomeni, da 19.600 prebivalcev občin Trebnje, Mirna, Mokronog-Trebelno in Šentrupert ne bodo več pobirali smeti in se bodo te kopičile v njihovih zabojnikih. Podoben scenarij se prihodnji teden obeta tudi v Novem mestu. Več na www.delo.si.

Občina Maribor bo žičničarjem dala milijon

Podjetju v zasebni lasti Športni center Pohorje se obeta milijonska finančna injekcija iz proračuna mariborske občine. V njem je namreč predviden občinski denar za Pohorsko vzpenjačo za letos in še za pretekli dve leti. Računsko sodišče takšna izplačila za nazaj odsvetuje. V pred kratkim potrjenem proračunu Mestne občine Maribor je načrtovan tudi denar za Športni center (ŠC) Pohorje. Občina mu bo namenila 1,19 milijona evrov subvencije za nemoteno delovanje krožne kabinske žičnice na Pohorje; od tega po 470.000 evrov za letošnje in lansko leto, še 250.000 evrov pa za »plačilo odprtih obveznosti« za leto 2010, so sporočili z občine. Več na www.delo.si.

Maribor v prenovo mreže semaforjev

Mariborska mestna občina je predstavila projekt prenove semaforskega sistema v mestu. Prenovo bodo izpeljali v javno-zasebnem partnerstvu z družbo Iskra Sistemi. Vrednost desetletnega projekta, ki predvideva tudi gradnjo optičnega omrežja in vzpostavitev centra za vodenje prometa v Zagrebški ulici, je ocenjena na skoraj 30 milijonov evrov. Prva dela se bodo začela junija letos, ko bodo zamenjali semaforje v križišču Titove in Partizanske ceste, potem pa bodo do konca leta predvidoma zamenjali še semaforje v križišču Cankarjeve in Partizanske ceste, v križišču Razlagove in Cankarjeve ulice ter v križišču Razlagove in Prešernove ulice. Več na www.dnevnik.si.

Zamude utegnejo Mariboru odnesti obetane državne milijone

Brez obetanega državnega sofinanciranja utegne ostati najpomembnejša kulturna investicija v središču Maribora. Rebalans državnega proračuna namreč ne predvideva več sredstev za gradnjo nove knjižnice na Rotovškem trgu, zato se zna zgoditi, da bo morala občina projekt nekoč financirati sama, čeprav je že imela zagotovljenih 10 milijonov državnih in evropskih evrov. A jih po lastni krivdi ni bila sposobna pravočasno počrpati. Več na www.dnevnik.si.

 Maribor dobil prvi skupnostni urbani vrt

V Mariboru je v času Evropske prestolnice kulture zaživel prvi skupnostni urbani vrt. Na prej zaraslem travniku med Borovo vasjo in Radvanjem je nastalo več kot 80 lično urejenih vrtičkov. Urejanje gredic poteka že od 1. aprila, trenutno pa ob njih postavljajo tipsko izdelane lope iz naravnih materialov. Uradno odprtje vrta bo 9. junija. “Hektar zemljišča, ki prej ni bil v nobeni rabi, nam je uspelo spraviti do sodobne oblike skupnostnega urbanega vrtnarstva in organiziranega vrtičkarstva,” je poudaril vodja projekta Matej Zonta. Na leto naj bi vrtičkarji z do sto kvadratnih metrov velikim vrtom imeli okoli 50 evrov stroškov. V to ceno sodi tudi strošek redne letne ekološke kontrole, saj bo ta vrt prvi v Sloveniji s skupinskim certificiranjem za ekološko vrtičkarstvo. Več na www.dnevnik.si.

Čaka dvorano Tabor obnova?

Dotrajana, nikdar do konca zgrajena dvorana Tabor bo po skoraj treh desetletjih uporabe morda obnovljena. Mariborski svetniki bodo predvidoma na prihodnji seji mestnega sveta razpravljali o sprejetju dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP), ki je prvi korak k prenovi in dograditvi objekta. Če bo dokument sprejet, nadaljnji postopki pa bodo stekli po predvideni časovnici, bi bila dvorana Tabor lahko celo resen kandidat za prizorišče tekem košarkarskega evropskega prvenstva septembra prihodnje leto v primeru, da katera od za zdaj izbranih dvoran ne bi bila pripravljena. Več na www.vecer.com.

Uspešno odprtje tržnice v Kungoti

Tudi v občini Kungota so se odločili, da bodo domače pridelke prodajali kar v svojem kraju. Novo tržnico, ki je prostor dobila pred zadrugo v Zgornji Kungoti, je župan občine Igor Stropnik slovesno odprl minulo soboto, odziv domačinov pa je, še posebno zaradi slabega vremena, presegel vsa pričakovanja. “Vsa razpoložljiva prodajna mesta smo oddali že pred osmo uro zjutraj, odličen je bil tudi obisk kupcev. Ocenjujemo, da je tržnico z resnično bogato obloženimi prodajnimi mizami obiskalo več kot 500 obiskovalcev,” sporočajo iz občine Kungota. Po uspešni otvoritvi so se v občini Kungota odločili, da bo nova tržnica odprta vsako soboto. Več na www.vecer.com.

Evropska unija bo plačala protipoplavne ukrepe v Celju

Minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič in direktor gradbenega podjetja Nivo Eko Klemen Senič sta včeraj popoldan podpisala pogodbo za izvedbo ukrepov, ki bodo v Celju, Laškem in v Vojniku izboljšali poplavno varnost. Gradbinci so se zavezali, da bodo svoje delo opravili do avgusta 2014, pogodba pa je vredna kar 35,6 milijona evrov. Denar za 85 odstotkov upravičenih stroškov bodo dobili iz evropskega kohezijskega sklada, preostalo pa bo primaknilo ministrstvo. Več na www.dnevnik.si.

Na črno postavljeni leseni objekti ob vrtičkih morajo proč

Pred dnevi so vrtičkarji v Stari vasi prejeli obvestilo velenjske občine, v katerem jih je pozvala, da s svojih vrtov odstranijo vse, kar ni neposredno povezano z vrtnarjenjem. “Na območju pod Koroško cesto v Stari vasi je trenutno okoli 125 vrtov, v okolici katerih je postavljenih kar nekaj objektov, ki kazijo urejen videz. Zato smo uporabnike pozvali, da na občinskih zemljiščih ni več dovoljeno postavljati začasnih lesenih objektov, niti vrtov ograjevati. Videz kazijo predvsem razni nadstreški nad klopmi in mizami, rastlinjaki in plastenjaki,” pojasnjuje predstavnica službe za odnose z javnostmi velenjske občine Maša Kočevar. Dodaja, da morajo uporabniki vrtov skrbeti za urejen videz javnih površin, kot to določa odlok o splošnem redu. Za kršitelje je predpisana tudi globa, ki znaša od 200 do 400 evrov. Več na www.dnevnik.si.

Španski hotelirji o načrtih v Izoli

Izolski svetniki se bodo za tesno zaprtimi vrati sestali z Luisom Ramosom, regionalnim direktorjem Meliá Hotels International, in s predstavniki Urbane prenove Izola, konzorcija lastnikov zemljišč na območju Ladjedelnice Izola in Delamarisa. Iz prve roke bodo izvedeli, kakšne načrte ima največja veriga hotelskih resortov v Izoli. Načrte za gradnjo velikega turističnega naselja na območju ladjedelnice in ribiške predelovalne industrije pripravljajo lastniki teh zemljišč že skoraj pet let. Doslej niso prišli niti do naročila občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). »Če bi ga naročili v ponedeljek, bi projekt lahko najhitreje uresničili v štirih letih,« nam je povedal Marko Vihar, zunanji sodelavec Urbane prenove Izola. Več na www.delo.si.

Z zaporo Punte Bossman razjezil Pirančane

Lani je župan sklep o zapori prometa na Punti sprejel po prvem maju in je začel veljati 9. maja. Letos pa je z zaporo pohitel pol meseca pred predpisanim datumom predvsem zato, ker potekajo na Cankarjevem nabrežju pred palačo Trevisini gradbena dela in je tam običajna cesta do Punte zaprta. Zaradi tega so konec marca postavili začasen in zasilni obvoz čez Tartinijev trg in po drugih ulicah. Tlak na trgu so zaščitili z lesenim opažem, ki zelo ovira vožnjo. Zaradi te izjemne okoliščine in zato, ker bo prihodnji teden tako na Punti kot na Tartinijevem trgu potekal solinarski praznik, je župan ocenil, da je zapora nujna že prej. Več na www.delo.si.

Slavnikove garaže bodo še prazne

Območje je grdo in zanemarjeno, lokacija za odlaganje gradbenih odpadkov pa povsem neprimerna, saj se nahaja sredi stanovanjske soseske. Takšna je v očeh prebivalcev spodnje Semedele zanikrna škrbina, ki je ostala po rušenju obsežnega kompleksa garaž nekdaj pomembnega avtobusnega podjetja Slavnik. Več na www.primorske.si.

Idrijčanom se obeta bolj zdravo življenje

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je izdalo odločbo o dodelitvi desetih milijonov evrov za ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda v porečju Idrijce. V okviru projekta, ki se bo končal predvidoma konec leta 2015 in ki ga bo s šestimi milijoni evrov sofinancirala EU, bodo prenovili in nadgradili obstoječo čistilno napravo Idrija, rekonstruirali obstoječo kanalizacijo, v Idriji pa bodo dogradili tudi manjkajoči del v skupni dolžini osem kilometrov in pol. Z nadgradnjo kanalizacijskega sistema se bo povečalo število prebivalcev, ki bodo lahko priključeni na javni kanalizacijski sistem. Več na www.dnevnik.si.

Ne novih stanovanj, ker je starih preveč

Novogoriški stanovanjski sklad letos ne bo objavil razpisa za najem neprofitnih stanovanj. “Lani smo uspeli rešiti manj čakajočih kot običajno in je lista še obsežna,” odločitev utemeljuje direktorica sklada Nataša Leban. Z javnim povabilom že iščejo nova, pred kratkim pa so dobili gradbeno dovoljenje za blok v Prvačini. “Upamo, da letos začnemo graditi,” si obeta.  Novogoriški stanovanjski sklad povprečju vsako leto streho nad glavo zagotovi med 50 in 60 prosilcem s prednostne liste, z vsakim novim razpisom pa se lista znova razširi. “Letos razpisa ne bo, saj smo lani kupili le 14 stanovanj. Rešenih je bilo sicer več prosilcev, a je lista še vedno obsežna. Poleg tega sta zaradi pritožbe prednostni listi A in B začeli veljati šele decembra lani,” pojasnjuje direktorica sklada Nataša Leban in dodaja: “Po zakonu niti nismo dolžni vsako leto objaviti razpisa. Da ga letos ne bo, se je strinjal tudi nadzorni odbor sklada. A povpraševanje je, zato ga nameravamo objaviti v začetku prihodnjega leta.” Več na www.primorske.si.

Spor: raje krožišče ali križišče?

Most na Soči je prometno slabo urejen, največji problem so parkirna mesta. Ko so se le začeli postopki za ureditev trga, novih parkirišč in varnejšega izvoza proti šoli, se je zapletlo. KS je za krožišče, turistično društvo pa za križišče. Ker ni soglasja, je občina ustavila projektiranje. Več na www.primorske.si.

Nova cona v Velikem otoku bo “fleksibilna”

Ko investitor potrka na vrata, je treba imeti že pripravljena zemljišča za gradnjo poslovnih in obrtnih objektov. Zato bo občina Postojna ob obstoječi obrtni coni v Velikem otoku na nekaj več kot 34.000 kvadratnih metrih uredila novo cono. Cona bo zrasla jugovzhodno od obstoječe proizvodno-obrtne cone. Proizvodni in poslovni dejavnosti bo na novo namenjenih nekaj več kot 31.000 kvadratnih metrov površin, vendar bo dejansko pozidanih le dobrih 18.000 kvadratni metrov. Več kot 7000 kvadratnih metrov bodo namreč prekrivale zelenice, skoraj 6000 kvadratnih metrov bo šlo za ceste in pločnike. Poleg tega bo v jugovzhodnem delu cone še skoraj 3000 kvadratnih metrov prostora, namenjenega športu in rekreaciji, tja bodo preselili igrišče. Več na www.primorske.si.

Kras je enoten, državi žal ne

Več kot tri milijone evrov vreden projekt Kras-Carso, ki povezuje 17 partnerjev iz Slovenije in Italije, je naletel na prvo večjo oviro. Na trd birokratski – ne kraški – kamen, ki izvira iz dejstva, da Slovenija za razliko od Italije ne pozna regionalnega prostorskega načrtovanja. Slovenija nima predpisov, ki bi urejali regijsko in čezmejno planiranje – vendar je prav skupno čezmejno prostorsko načrtovanje na Krasu eden ključnih ciljev projekta. Treba se bo torej vrniti k osnovnemu vprašanju, kaj je regijski prostorski načrt in kako urediti to področje, je dejal sežanski župan Davorin Terčon po včerajšnji tiskovni konferenci o čezmejnem projektu Kras-Carso. Več na www.primorske.si.

Kandidati za zeleno prestolnico Evrope

Britanski Bristol, danski Koebenhavn in nemški Frankfurt so se ta teden uvrstili v finale izbora za zeleno prestolnico Evrope za leto 2014. Izbrani so bili med 18 mesti, ki so se potegovala za letošnjo nagrado, so pred dnevi sporočili iz Bruslja. Finaliste je predlagal neodvisen odbor strokovnjakov, ki je ocenil uspešnost kandidatov na 12 različnih področjih – lokalno prispevanje h globalnim podnebnim spremembam, lokalni prevoz, zelena mestna območja, kjer se vzdržuje trajnostna raba zemljišč, narava in biotska raznovrstnost, kakovost lokalnega zraka in obremenjevanje s hrupom. Več na www.mladina.si.

 

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

DOGODKI

Spoznaj svojo hrano - Japonski dresnik

Forum o oblikovanju potencialov tujerodne invazivne rastline

Muzej za arhitekturo in oblikovanje, sobota, 29.11.2014 od 10:00 do 18:00

V okviru bienala BIO50 v soorganizaciji z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje skupina Spoznaj svojo hrano organizira dogodke ter delavnice na temo prihodnosti v prehrambeni in samoskrbni industriji. V soboto, 29.11.2014 organizira FORUM z naslovom, JAPONSKI DRESNIK, Prijazni sovražnik? Gre za enodnevni dogodek o oblikovanju praks, ki jih odpira pojav invazivnega razrasta japonskega dresnika. Problematiko bodo raziskovali skupaj s strokovnjaki iz različnih, s temo povezanih področij. Uvodnemu predavanju bo sledila delavnica na kateri bodo udeleženci sooblikovali scenarije za prihodnost kot trajnostne strategije za ravnanje s ‘prijaznimi sovražniki’.

Udeleženci bodo odkrivali načine, ki ustvarjajo možnosti za etično uporabo japonskega dresnika v vsakdanjih življenjih. Kako torej oblikovati nove načine so-bivanja z okoljem in družbo, ki nas obdaja? Na problem novih vegetacijskih dinamik, bodo lahko pogledali preko običajnih strategij uničevanja rastline ter osvetlili družbene prakse, ki jih še lahko producirajo: nov odnos do okolja, nov način ozaveščanja, nove skupnostne aktivnosti in možne uporabe na področjih prehrane, zdravilstva, novih materialov itd…

www.spoznajsvojohrano.org

Več…

Več dogodkov
Napovednik Trajekt