marec 2012

Souporaba avtomobila končno tudi pri nas

29. 03. 2012

Tedenski pregled objav v medijih

Ali bi posodili avto za 20 evrov na dan? Nedolgo nazaj je uradno zaživela spletna stran oziroma skupnost PosodiAvto.si, prek katere si bodo lahko različni uporabniki delili avtomobile. Torej, na eni strani so tisti, ki bodo posojali avtomobile, na drugi pa tisti, ki si jih izposojajo. Glede na to, da smo Slovenci precej navezani na […]

Živimo v čedalje slabših stanovanjih

23. 03. 2012

Tedenski pregled objav v medijih

Za stanovanjske stroške porabimo sedmino dohodka Slovenci živimo v čedalje slabših bivalnih nepremičninah. Tretjini gospodinjstev pušča streha nad glavo ali ima njihov dom vlažne stene, temelje ali tla oziroma trhle okenske okvirje ali tla, ugotavlja statistični urad (Surs) v okviru analize kakovosti življenja. Sestavni del materialnega položaja prebivalcev so stanovanjske razmere, ki pa se glede […]

Mesto prihodnosti

16. 03. 2012

Tedenski pregled objav v medijih

Na okrogli mizi o življenju v Ljubljani “Je majhna, kar je dobro in slabo hkrati. Zaradi majhnosti namreč vsak pozna vsakega in zato moraš včasih pobegniti ven, sicer se ti zmeša,” je Ljubljano na posnetku, ki so ga v sklopu projekta Delamo prihodnost predstavili študenti sociologije na okrogli mizi z naslovom Mesto prihodnosti: pogledi iz […]

Avto ni več kul

09. 03. 2012

Tedenski pregled objav v medijih

Kaj mi bo avto, če imam pa pametni mobilnik? Nedavna raziskava je pokazala, da bi se 46 odstotkov Američanov, starih med 18 in 24 leti, raje odpovedalo avtomobilu kakor pametnemu mobilniku. V Nemčiji bi enako storilo kar tri četrtine vprašanih. Kaj je povzročilo takšen premik v mišljenju? Prvič: avtomobili v ZDA so izgubili pridih “frajerskega”, […]

Prometno načrtovanje na križišču: na desno ali na Dansko?

02. 03. 2012

Tedenski pregled objav v medijih

Sporna ureditev križišča med Poljansko in Roško cesto v Ljubljani Križišče med Poljansko in Roško cesto, ki bo po odprtju mostu pri Cukrarni izjemno pomemben del notranjega ljubljanskega cestnega obroča, uvaja nove, radikalnejše smernice sobivanja voznikov avtomobilov s pešci in predvsem kolesarji. V križišču se zelena luč za pešce in kolesarje prižge nekaj sekund pred […]

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt