Soodgovornost: novo razmerje med lokalno oblastjo in državljani

24. 03. 2012

Jon Bloomfield, vodilni strokovnjak URBACT projekta TOGETHER

Soodgovornost je morda rešitev za nove izzive, s katerimi se dandanes soočajo tradicionalne države blaginje. Pristop bi lahko zadovoljil rastočo potrebo po novih vrstah storitev in inovativnih oblikah zagotavljanja storitev. Jon Bloomfield, vodilni strokovnjak URBACT projekta TOGETHER, obravnava to temo v svojem nedavno objavljenem članku “The emerging relationship between councils and citizens” (Porajajoči se odnos med oblastjo in državljani).

Pristop soodgovornosti je filozofija, ki temelji na opažanjih in zamislih državljanov samih. S tem pristopom mestni sveti, organizacije civilne družbe in državljani v svojih različnih oblikah in vlogah, kot starši, uporabniki storitev, potniki itd., sodelujejo med seboj, da bi dognali najboljše načine za izboljšanje zagotavljanja socialnih in ekonomskih storitev. Osem evropskih mest, ki jih je navdihnila socialna naravnanost Sveta Evrope, razdelana v Listini o družbeni odgovornosti, se je odločilo v okviru URBACT projekta TOGETHER skupaj razviti pilotne akcije po načelih soodgovornosti.

Kaj je pri pristopu soodgovornosti novega?

Jon Bloomfield pojasnjuje, da je to, prvič, nov način, kako prisluhniti državljanom in drugič, nov način, kako jih vključiti v analizo glavnih dejavnikov draginje in pomanjkanja, s katerimi se soočajo, s pristopom od spodaj navzgor (t.i. bottom up). Pričujoči pristop prepoznava dejstvo, da država svojih državljanov ne more oskrbovati sama, temveč mora delovati v partnerstvu. Poleg tega morajo biti vsi sodelujoči v partnerstvu enakovredno udeleženi v procesu sprejemanja odločitev.

Delovanje partnerstva se na primer sproži s pozivom državljanom, da podajo svoja stališča o glavnih razlogih za pomanjkanje blaginje. Informacije se zbirajo v nizih fokusnih skupin, kjer državljani odgovarjajo na odprta vprašanja o tem, kako si predstavljajo blaginjo in kako njeno pomanjkanje. V projektu TOGETHER so bili ti odgovori zbrani v okviru URBACT lokalnih podpornih skupin.

Pilotna akcija za izboljšanje dostopa do zaposlitve ali zagotavljanja boljšega ravnotežja med delom in družino

Pilotne akcije v projektu TOGETHER so partnerji razvili po načelih soodgovornosti.  V mestu Mulhouse v Franciji, na primer, se odvija nov projekt, ki vključuje državljane z minimalnim dohodkom. V okviru le-tega pripravljajo več-deležniške pogodbe, s katerimi želijo spremeniti odnose med lokalnimi oblastmi, službami, ki zagotavljajo storitve in prejemniki podpore. Cilj je reševati problem družbene vključenosti z vzpostavljanjem partnerstva in odnosov vzajemnosti namesto ohranjanja tradicionalnega odnosa med oblastjo in uporabnikom. Občinski oddelek je k trimesečnemu sodelovanju povabil 25 družin in pripravil vrsto rednih srečanj z gledališkim animatorjem in psihologom. Ob koncu programa se je polovica udeležencev prijavila na desetmesečni program aktivnosti na temo blaginje in pomanjkanja.  Ob koncu prvega programa je polovica udeležencev našla novo zaposlitev. Lokalna oblast se je odločila izvesti drugi pilotni projekt s 17 družinami. Pričakujejo, da bo poleg boljšega položaja posameznih uporabnikov s pilotnimi projekti lokalna oblast pridobila učinkovitejše kazalce za razumevanje položaja ogroženih skupin, s katerimi imajo opravka.

Druge akcije projekta TOGETHER se bolj osredotočajo na družino in socialne probleme. V Covilhi na Portugalskem so v okviru projekta »Centro do Tempo« (»Središče časa«) osnovali večnamenski skupnostni objekt, ki ga s finančno podporo občine vodi več nevladnih organizacij. Jasen cilj je izboljšati odnos s ključnimi uporabniki občinskih storitev. Center pomaga družinam prebroditi časovne pritiske pri usklajevanju družinskega življenja, dela in prostega časa. Ponujajo širok izbor storitev od likanja, podpore pri učenju, popoldanskih aktivnosti za otroke do multimedijskih izobraževanj, s čimer se oddaljujejo od modela storitev, ki so namenjene samo eni skupini uporabnikov.

Gospodarska dimenzija soodgovornosti

Po mnenju Jon Bloomfielda ni nujno, da se ti novi pristopi uporabljajo samo za socialna ali družinska vprašanja, temveč se jih lahko navezuje tudi na gospodarske zadeve. V mestu Botkyrka na Švedskem, na primer, svet prostovoljnih organizacij, lokalne organizacije civilne družbe in mestni svet razvijajo nove načine postopanja pri naročanju storitev. Skupaj določajo nova merila za najemanje lokalnih storitev, kot so čiščenje, gostinske storitve in varovanje lokalnih skupnostnih objektov in stavb, v katerih se nahajajo mestne oblasti. Cilj je zagotoviti preskrbo s storitvami v močnejši navezavi na lokalno skupnost, ki ji služijo; pri tem se pričakuje, da bodo domače skupnostne organizacije lažje dobivale naročila in sklepale pogodbe.

Dodana vrednost mehanizma soodgovornosti

Jon Bloomfield pravi, da naj bi tovrstni projekti poleg učinkov posameznih pilotnih akcij pripomogli k spremembam v splošnem razmišljanju vsake lokalne oblasti oz. občine. V Botkyrki, recimo, so procesi lokalne participacije že dobro vpeljani, toda s temi novimi ukrepi se še dodatno utrjujejo. Projekt TOGETHER je priložnost za uvajanje novih praks v ustaljene procese in poglabljanje demokratičnega delovanja lokalne skupnosti in njenih organizacij.

URBACT Novice – marec 2012

The emerging relationship between council and citizens – URBACT Tribune (PDF, ang)

TOGETHER – Spletna stran URBACT (ang)

komentarji (1)

  1. Kaj si predstavljate pod pojmom soodgovornost? « Inštitut za politike prostora, 08/07/2013 13:26

    […] programa URBACT z naslovom Together, o katerem smo že pisali, se je po treh letih zaključil, partnerji pa so ob zaključku pripravili kratek film, v katerem […]

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt