Emmanuel Moulin: Novi direktor URBACT

24. 03. 2012

Intervju, URBACT novice

Emmanuel Moulin se je kot direktor sekretariatu URBACT pridružil februarja. Njegove raznolike izkušnje na področju urbanih in okoljskih politik, ki jih je pridobival v Franciji in Nemčiji, so ga prepričale o prednostih pristopa programa URBACT. V pričujočem intervjuju razloži svojo vizijo in ambicije.

Kaj vas je prepričalo, da ste se želeli pridružiti URBACT-u kot direktor?

Moje poklicno življenje je bilo posvečeno urbanemu razvoju, oblikovanju in izvajanju politik na državni, regionalni in na ravni lokalne skupnosti. Politike, s katerimi sem se ukvarjal, sežejo od oživljanja starih industrijskih območij v Porurju do družbenega razvoja, stanovanjskih vprašanj in prostorske politike na severu Francije; od razvoja nepremičnin v Berlinu in Lyonu do varovanja obalnih območij, razvoja pristanišč in prometnih politik v Normandiji; in od prostorskega načrtovanja in zemljiške politike v Parizu do znanstvenih četrti v Marne La Vallée. V vseh teh primerih sem se zavzemal za dvoje: prvič, da so bili ukrepi razviti skupaj z uporabniki, kar zagotavlja dolgoročni uspeh; in drugič, da so bile vključene vse administrativne enote in vsi deležniki, s čimer smo upoštevali vse njihove pomisleke na celovit in trajnosten način.

Z vrsto izmenjav, primerjalnih del in študij povsod po Evropi sem se začel zavedati, da je potrebno posvetiti pozornost določenim svojevrstnim značilnostim evropskega modela urbanizma. In ko sem bil povabljen k vodenju URBACT pisarne, je bilo jasno, da bom pristal.

Z več kot 25 leti izkušenj na področju urbanih in okoljskih politik v Franciji in Nemčiji ste nazadnje delali kot vodja francoske vladne agencije, kjer ste se ukvarjali s problemi kot je stanovanjska politika, urbana prenova, načrtovanje rabe zemljišč in okolje. Kaj so vas izkušnje na tem področju naučile o potrebi po programih sodelovanja, kakršen je URBACT, in s katerimi se spodbuja evropska mesta k medsebojnem sodelovanju?

V moji  prejšnji vlogi kot vodja “Val d’Oise”, vladne agencije na severu Pariza (gre za gosto poseljeno območje z 1,1 milijona prebivalcev in 185 občinami), ki je del francoskega ministrstva za okolje, trajnostni razvoj, transport in stanovanja, sem ugotovil, da je ključni dejavnik uspešnosti javnih politik vključevanje lokalne ravni in zmožnost le-te, da jih izvršuje.

Večina županov in tehničnega osebja, ki sem jih spoznal, se je počutila zelo osamljeno pri soočanju z velikimi izzivi, kot je pomanjkanje socialnih stanovanj ali dostop do javnega prometa, degradirani večstanovanjski objekti, težave pri ponovni uporabi zapuščenih ali onesnaženih območij. Iskanje novih ukrepov, zamisli in konkretnih rešitev zunaj meja svoje občine za njih ni bilo enostavno. Mislim, da jim lahko URBACT  nudi točno ta model učenja in izmenjave na mednarodni ravni.

URBACT projekti križem Evrope iščejo rešitve urbanih izzivov. Ali lahko izpostavite kakšen primer, ki se sklada s katerim od izzivov, na katerega ste naleteli pri vašem dosedanjem delu?

Lahko izpostavim primer URBACT projekta RegGov, ki se je osredotočal na regionalno vladovanje (»governance«) celostnega trajnostnega razvoja degradiranih urbanih območij. Glavni poudarek projekta RegGov je bil, da mora biti lokalni projekt za degradirano sosesko vključen v splošno mestno strategijo. Na vseh ravneh vladovanja je treba delovati od spodaj navzgor na celovit način.

Glede na moje pretekle izkušnje, če navedem primer, imajo prebivalci teh sosesk pogosto zelo slab dostop do storitev in služb v drugih delih mesta, zato je še zlasti težko izboljšati njihov položaj, ne da bi poskrbeli za dobro urejen javni promet na ravni mesta ali urbane regije.

Namen programa je med drugim tudi spodbujati celosten pristop k urbanemu razvoju z vključevanjem ljudi iz vseh sektorjev. Zakaj je to pomembno?

Koncept celostnega urbanega razvoja, poudarjen v Leipziški listini iz leta 2007, je ključna tema projektov URBACT. Če, na primer, želimo izboljšati stanje v določenem predelu mesta – zlasti, ko gre za velike projekte socialnih stanovanj – moramo poenotiti različne javne politike in vključiti vse pomembnejše deležnike. Razviti je treba področne iniciative, ki ne združujejo samo fizičnih investicij v gradnjo in infrastrukturo, temveč spodbujajo tudi gospodarski razvoj ter upoštevajo družbene in okoljske vidike.

Kako lahko URBACT po Vašem mnenju koristi mestom po Evropi, tudi tistim, ki v projektih ne sodelujejo neposredno?

Program URBACT II je od svojih začetkov v letu 2007 vključeval 300 mest z več kot 5000 udeleženci. Lani avgusta sem sodeloval na poletni univerzi v Krakovu, kjer sem spoznal plodnost razprav in močno vpletenost ljudi, ki so imeli možnost sodelovati v projektih URBACT. Zdaj veliko časa vlagamo v razširjanje teh izkušenj. Vse spodbujam, da preberejo našo brošuro URBACT Project Results (Rezultati projektov URBACT), naslednji mesec pa bomo dali poseben poudarek na razširjanje teh rezultatov. Doseči želimo strokovnjake po vsej Evropi s kar se da doslednim prenašanjem vsebin v njihov jezik in kulturo. URBACT nacionalne točke obveščanja po vsej Evropi bodo igrale pri tem ključno vlogo. Svoje partnerje bomo spodbujali tudi k uporabi spletnih socialnih omrežij. Dobra priložnost za izmenjavo in učenje bo tudi konferenca URBACT 2012, ki bo decembra potekala v Kopenhagnu.

Še zadnje vprašanje: če bi lahko izumili svoje sanjsko evropsko mesto prihodnosti, kakšno bi bilo?

Moje sanjsko mesto bi se previdno prilagajalo novim potrebam, bilo bi zgrajeno na zgodovinskih zametkih z značilnostmi, ki so vzdržale stoletja. Ljudje vseh starosti in zmožnosti bi živeli skupaj in si izmenjevali storitve. Vsaka soseska bi bila družbeno zelo raznovrstna. Moje sanjsko mesto bi imelo, po besedah urbanista Kevina Lyncha, »dobro mestno obliko«, kjer bi se ljudje dobro počutili: sestavljeno bi bilo iz živih javnih prostorov in mešane rabe prostora, vrstne hiše bi imele prednost pred samostoječimi, struktura pa bi se z lahkoto prilagajala prihodnjim gospodarskim in družbenim spremembam. Imelo bi lahko dostopen javni prevoz, načrtovano bi bilo za hojo in se izogibalo zelo velikim zgradbam. Narava bi bila prisotna v vrtovih in javnih parkih, okoliški gozdovi bi v ožjih linijah segali v mestno središče, jezera pa bi bila dobro povezana z javnim prometom. Mesto bi ohranjalo redke naravne vire in ne bi bilo več treba uvažati energije: stavbe bi proizvajale več energije, kot bi je porabile za gretje in razsvetljavo, preostanek pa bi porabili za električne avtomobile in prevoze vseh vrst.

URBACT Novice – marec 2012

URBACT Project Results (PDF, ang)

URBACT Secretariat – Spletna stran URBACT (ang)

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt