februar 2012

Civilna družba naj sodeluje pri oblikovanju rešitev

29. 02. 2012

Sporočilo Mreže za prostor ministru za infrastrukturo in prostor Zvonku Černaču

Predstavniki nevladnih organizacij s področja urejanja prostora, zbrani v Mreži za prostor, smo podrobno spremljali predvolilni čas in programe strank, med katerimi so mnogi izražali upravičeno zaskrbljenost nad stanjem v urejanju prostora, ter izpostavljali predvsem težavnost umeščanja državnih projektov v prostor. Čeprav so težave pri umeščanju novih objektov v prostor eden od najvidnejših problemov v urejanju prostora, pa strokovna javnost že nekaj časa opozarja, da to že kar škodljivo zakriva vse ostale probleme v sistemu urejanja prostora, ki ob umeščanju državnih projektov v prostor obsega tudi druge naloge s področij prostorskega načrtovanja, gradnje, rabe, vzdrževanja in prenove prostora ter upravljanja s prostorom. Po prevladujočem mnenju predstavnikov strokovne civilne družbe težave niso toliko posledica zakonodaje, pač pa slabe koordinacije, sodelovanja…

Tretji člen

10. 02. 2012

Umanotera, povzeto po spletni strani www.umanotera.org

S pomočjo družabnih omrežij ter aktivističnega spletnega mesta www.tretjičlen.si se začenja graditi skupnost aktivnih državljanov Slovenije, ki želijo imeti vpliv na odločitve širšega javnega pomena. S svojo prvo kampanjo se Tretji člen pridružuje pozivu skupine nevladnih in političnih organizacij ter posameznikov k etični odločitvi o prihodnosti projekta TEŠ 6. Državljanke in državljani Slovenije so pogosto označeni kot politično apatični. In vendar jih skoraj 29.000 sodeluje v kampanjah aktivistične spletne skupnosti Avaaz, ki z zbiranjem podpore svojih članov učinkovito vpliva na politične odločitve globalnega pomena. V Sloveniji imamo pravico do neposredne demokracije zapisano v 3. členu ustave, po katerem je »slovenski Avaaz« tudi dobil ime. Skupnost Tretji člen pod geslom »Naši glasovi so naša moč« izkorišča demokratični potencial svetovnega spleta…

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt