februar 2012

Križišče nepremičninske krize

24. 02. 2012

Tedenski pregled objav v medijih

Križišče ljubljanske nepremičninske krize Samo na križišču Dunajske, Tivolske, Slovenske in Masarykove ceste bi moralo po vseh visokoletečih načrtih že vsaj kakšno leto stati za vsaj 250 metrov novih stolpnic. Namesto njih na vogalih Tivolske in Slovenske ceste danes zeva več kot deset metrov globoka gradbena jama, nasproti nje na Bavarskem dvoru je začasno parkirišče, […]

Drevesa v mestu so javna korist

16. 02. 2012

Tedenski pregled objav v medijih

Meščani so zaskrbljeni nad ravnanjem z drevesi Na slab odnos do mestnih dreves kaže kopica dejanj. Na mestni občini zatrjujejo, da so pri dogajanju na zasebnih zemljiščih brez moči. Drevje in zelene površine polepšajo mesto, izboljšujejo onesnažen zrak ter sooblikujejo okolje, v katerem se prebivalci družijo in rekreirajo. Dogajanje z drevesi v Ljubljani pa vzbuja […]

Je urbanist general?

10. 02. 2012

Tedenski pregled objav v medijih

Intervju: Urbanist je general Tako trdi dekan Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani Peter Gabrijelčič in hkrati priznava, da so v Sloveniji urbanizem pred 30 leti dobesedno ubili. Namesto da bi upravljanje prostora zaupali strokovnjakom, o tem odločajo lokalne oblasti in država. To je eden izmed razlogov, da ljubljanska fakulteta za arhitekturo z novim študijskim […]

Zakaj ni mogoče vstopati v mestne avtobuse na vseh vratih?

03. 02. 2012

Tedenski pregled objav v medijih

Vstopanje na vseh vratih mestnih avtobusov bo mogoče, ko bo mesečne vozovnice uporabljalo 70 odstotkov potnikov Med drugim tudi zaradi tlačenja potnikov avtobusi na postajališčih tudi dalj časa stojijo in tako izgubljajo dragocene minute. Problema se zavedajo tudi na mestnem potniškem prometu, kjer rešitev vidijo v tem, da bi potnikom dovolili vstop na vseh vratih. […]

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt