Civilna družba naj sodeluje pri oblikovanju rešitev

29. 02. 2012

Sporočilo Mreže za prostor ministru za infrastrukturo in prostor Zvonku Černaču

Predstavniki nevladnih organizacij s področja urejanja prostora, zbrani v Mreži za prostor, smo podrobno spremljali predvolilni čas in programe strank, med katerimi so mnogi izražali upravičeno zaskrbljenost nad stanjem v urejanju prostora, ter izpostavljali predvsem težavnost umeščanja državnih projektov v prostor.

Čeprav so težave pri umeščanju novih objektov v prostor eden od najvidnejših problemov v urejanju prostora, pa strokovna javnost že nekaj časa opozarja, da to že kar škodljivo zakriva vse ostale probleme v sistemu urejanja prostora, ki ob umeščanju državnih projektov v prostor obsega tudi druge naloge s področij prostorskega načrtovanja, gradnje, rabe, vzdrževanja in prenove prostora ter upravljanja s prostorom.

Po prevladujočem mnenju predstavnikov strokovne civilne družbe težave niso toliko posledica zakonodaje, pač pa slabe koordinacije, sodelovanja in odločanja na ravni posameznih projektov, resorjev in služb. To in stalno ukvarjanje s spremembami zakonodaje že dalj časa onemogoča, da bi se ukvarjali z vsebinskimi vprašanji stanja v prostoru in z novimi razvojnimi izzivi, ki jih za prostor predstavljajo npr. energetska učinkovitost, prilagajanje podnebnim spremembam ali kakovost bivalnega okolja.

V tej luči nas skrbi tudi reorganizacija nekdanjega Ministrstva za okolje in prostor. Verjamemo, da je resorje mogoče organizirati v okviru ministrstev na različne načine, kar kaže tudi praksa po državah EU. Pa vendar se zdi, da v naših razmerah pridružitev resorja prostora infrastrukturnim resorjem, kot so promet, energija in komunikacije, odraža razumevanje urejanja prostora izključno kot servisa za umeščanje državnih projektov v prostor. S tem se po eni strani krepi nevarnost nadaljnjega drobljenja urejanja prostora kot celote, po drugi strani pa lahko preozko razumevanje urejanja prostora onemogoči tudi naslavljanje pravih problemov pri umeščanju projektov v prostor, ki jih gre vsekakor iskati izven samih postopkov umeščanja.

Zato želimo predlagati, da se reorganizacijo, ki ne prinaša rešitev sama po sebi, čimprej pospremi z jasno opredeljenimi cilji, kakršni so učinkovitejše usklajevanje ter boljše in hitrejše odločanje, in z ukrepi ki lahko zagotovijo doseganje teh ciljev. Med temi naj za primer omenimo bolj dinamično in poosebljeno usklajevanje med resorji skozi delovne skupine, bolj učinkovito projektno vodenje in stalno vrednotenje projektov.

Verjamemo, da je v strokovni civilni družbi zbranega dovolj znanja in izkušenj, da bi lahko pomembno prispevala k oblikovanju učinkovitih rešitev na področju urejanja prostora, ki si jih vsi želimo. Zato predlagamo tudi, da se v pripravo programa dela ministrstva za resor prostora in nenazadnje v oblikovanje konkretnih rešitev vključijo tudi predstavniki Mreže za prostor in širše civilne družbe.



Mreža za prostor od leta 2009 povezuje strokovne nevladne organizacije na področju urejanja prostora in lokalne pobude, organizirane skupine prebivalcev, ki si prizadevajo za višjo kakovost svojega bivalnega okolja. Koordinator mreže je Inštitut za politike prostora – IPoP, člani mreže pa so v februarju 2012 še: Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC; Trajekt, zavod za prostorsko kulturo; Društvo za urbano okolje – Odbor za lepšo Staro Šiško; Društvo krajinskih arhitektov Slovenije; Slovensko društvo evalvatorjev; Ljubor, združenje za kulturo bivanja; Bunker Ljubljana; Mule, društvo za celostno bivanje; Preboj, društvo za trajnostni razvoj; Cornucopia, zavod za prostor kulture; Interso, integracija ekonomskega razvoja, sociale in okolja; Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj; A.V.A. Akademija za vizualne umetnosti Ljubljana; Zveza strojnih inženirjev Slovenije; Društvo Planet Zemlja; Društvo Drobnovratnik; Kud Obrat; Društvo arhitektov in urbanistov Celja; Ljubljanska kolesarska mreža; Mariborska kolesarska mreža in Slovenska kolesarska mreža.

Pismo ministru Černaču

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt