Objekt C aka Matejeva palača Vir Dnevnik, foto Jaka Adamič

Skupna vselitev za razdružitev

27. 01. 2012

Maja Simoneti

Ko so prve dni januarja mediji poročali o selitvi organov v sestavi ministrstva za okolje in prostor na Litostrojsko cesto, ni bila v obeh povolilnih koalicijskih skupinah napovedana razdružitev pristojnosti tega ministrstva deležna nobene posebne pozornosti. Le minister Žarnić je, v politično gluhost trenutka, skupno vselitev komentiral kot prispevek k večji učinkovitosti dela in dodal, da imajo bolj uspešne države enotno ministrstvo za okolje in prostor.

V trenutnih razmerah, ko ne država, ne konkretno ministrstvo nista posebej uspešna, je enotnost težko zagovarjati. Pa vendar poglejmo za primerjavo in presojo posledice delitve naravne in kulturne dediščine. Kakorkoli funkcionalna se je razdružitev varstva narave in kulturne dediščine zdela takrat, ko je do nje prišlo, se danes kaže kot omejevalna okoliščina predvsem za procese usklajevanja varstvenih izhodišč in posledično tudi zavira realizacijo razvojnega potenciala. Še več, podrobna analiza neposrednih in posrednih stroškov razdruževanja bi verjetno pokazala, da je rešitev tudi javno-finančno potratna in negospodarna. Način delovanja obeh področij, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine kaže, da reorganizacija, ne glede nato kako globoka in strukturna je, ne prinaša rešitev sama po sebi. Iz izkušnje te delitve lahko, tako kot iz drugih izkušenj z novimi zakoni, podzakonskimi akti in parcialnimi rešitvami za posamezne objekte in vrste objektov ugotovimo, da razdružitev okolja in prostora gotovo ne bo rešila ključnih problemov v urejanju prostora.

Po vseh letih eksperimentiranja danes namreč že precej dobro vemo, da problem urejanja prostora ni organizacija, niti zakonodaja, niti pomanjkanje podatkov, pač pa so to pomanjkljiva zavezanost skupnim ciljem, šibka sposobnost dogovarjanja in operativnost uprave v praksi. V silni hirearhiji služb, organov in udeležencev v postopkih priprave aktov se je povsem izgubila odgovornost in naloga sprejemanja odločitev, pristojnosti za sodelovanje v procesih usklajevanja in oblikovanja rešitev so se z ljudi prenesle na različne formalne akte in predpise. Za razpadli sistem urejanja prostora bo razdružitev zato verjetno pomenila samo še en nedomišljen ukrep, ki ne bo dal pričakovanih rezultatov.

Če se ozremo na to, kaj politiki predlaga stroka vidimo, da je ključno odkriti vzroke za slabo stanje in potem iskati rešitve tako, da se postopoma gradi stabilnejši sistem. Nič bolj stabilen ta ne bo, če bodo vedno znova zanemarjeni: človeški faktor, znanje in izkušnje.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

DOGODKI

seul

Seul: sodobni azijski metropolis

V Cankarjevem domu bodo februarja in aprila v okviru festivala Nasmeh Koreje potekala predavanja o družbenem in urbanem razvoju Seula.

Seul je zgodovinska prestolnica in simbol Koreje. Zaradi uspešnega gospodarskega razvoja v času hitre modernizacije južnokorejske družbe je mesto v svetu postalo znano kot “čudež na reki Han”. Danes je z več kot desetimi milijoni prebivalcev Seul eno najgosteje naseljenih in najpomembnejših azijskih in svetovnih mest, med katerimi so sicer redka tista, v katerih se narava in urbano, tradicionalno in sodobno ter globalno in lokalno prepletajo tako neposredno kot v Seulu.

Mesto slovi tudi kot eno najdražjih na svetu. Poleg tega je središče pojava hallyu, vse večje priljubljenosti korejske popularne kulture v vzhodni Aziji in tudi v Evropi, in je mesto z največjo razširjenostjo širokopasovnega interneta. Prebivalci Seula imajo močan občutek za modne smernice in so izjemno odprti za nove tehnološke izume. Na prvi pogled kaotično podobo mesta poleg velikih stanovanjskih sosesk in stolpnic zaznamujejo tudi številni hribi s parki.

Sociolog dr. Blaž Križnik, fotograf Nils Clauss in arhitekturni kritik dr. Hyungmin Pai bodo na predavanjih predstavili različne poglede na nedavni razvoj mesta.

16.2.2012 ob 19h
Blaž Križnik: Družbeni in urbani razvoj globalnega Seula

Na predavanju bo dr. Blaž Križnik primerjal zgodovinske in kulturne značilnosti Južne Koreje in Slovenije, orisal moderno zgodovino Seula in predstavil nekatera protislovja južnokorejske prestolnice. Pozornost bo namenjena zlasti nedavni prenovi potoka Cheonggye v mestnem središču, kot morda najbolj znanem primeru družbene in urbane preobrazbe v globalnem Seulu, in njenim posledicam za vsakdanje življenje v mestu.

27.2.2012 ob 19h
Nils Clauss: Urbana in družbena krajina Seula skozi fotografijo

Ko se južnokorejska pokrajina urbanizira in je tradicionalna razmejitvena črta med urbanim in ruralnim prostorom vedno bolj zabrisana, se mesta spreminjajo v nekaj, česar ne moremo jasno opredeliti niti kot urbano niti ruralno. Nostalgičen pogled nemškega fotografa Nilsa Claussa na izgubljeni podeželski svet in druge teme, ki vizualno zaznamujejo Seul kot velemesto.

10.4.2012 ob 19h
Hyungmin Pai: Gradnja alegorij; arhitektura, mesto in pokrajina sodobne Koreje

Predavanje, kritiški uvod v sodobno korejsko arhitekturo, se bo osredinilo tako na naravne razmere dežele kot tudi zgodovinski kontekst korejske urbane kulture; zlasti v razmerju do metropolitanskega območja Seula. Predavatelj dr. Hyungmin Pai z Univerze v Seulu bo opozoril na ustvarjalno energijo, ki jo ustvarjajo nasprotujoče si politične, družbene in umetniške silnice sodobne Koreje.

Predavanja bodo potekala v Kosovelovi dvorani. Brezplačne vstopnice so na voljo pri blagajni Cankarjevega doma.

Več informacij na spletni strani Cankarjevega doma.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt