Inštitut za politike prostora

V Zgodovinskem atriju ljubljanske Mestne hiše je od četrtka na ogled 44 projektov, ki so predlagali rešitve na natečaju za idejno projektno rešitev Islamskega versko-kulturnega centra v Ljubljani (IVKC). Na natečaju je zmagala rešitev biroja Bevk Perović arhitekti, razstava pa bo odprta do 3. februarja 2012.

Eno izmed rešitev je na natečaju prispevala tudi skupina Maja Farol. Predlog sicer ni prejel ne nagrade ne priznanja, vendar pa je rešitev zanimiva, saj kot ena izmed redkih poudarja odnos do javnega prostora in simbolno vlogo kompleksa v mestu. Gradi na oblikovanju kvalitetnih javnih prostorov, ki jih tvori kompleks Islamskega versko-kulturnega centra, ter na mestotvorni podobi kompleksa, ki pa hkrati nedvoumno izkazuje verski značaj objekta z izrazito kupolo in minaretom kot ključnima elementoma islamske arhitekture.

Objekt IVKC je po svojem značaju izrazito mestni javni objekt. Osrednji cilj rešitve je bila zato umestitev kompleksa na izbrano lokacijo tako, da bo v svoji okolici omogočal formiranje kvalitetnih javnih prostorov. Namesto monumentalne podobe je oblika objekta prilagojena ustvarjanju čim bolj kakovostno oblikovanih, uporabnih in ustrezno strukturiranih javnih prostorov. Rezultat je meandrasta oblika stavbe, preko in okoli katere se povezujejo in prepletajo javni prostori v smiselnih odnosih. Kvaliteten odprt javni prostor je izjemnega pomena za delovanje centra, njegovo navezavo na mesto ter hkrati simbolizira odprtost ter transparentnost delovanja IVKC. Ravno s formiranjem javnih prostorov bi IVKC ključno sooblikoval in določil značaj sedaj degradiranega mestnega območja.

Osrednji zunanji predprostor objekta je trg na severozahodni strani pred glavnim vhodom v džamijo. Trg je delno pokrit in deluje kot portik pred džamijo. Opna, ki prekriva trg ima tri večje okrogle odprtine, ki predstavljajo dematerializirane tri kupole značilne za portik podkupolnega tipa Osmanskih džamij, ki se je uveljavil na Balkanu v Turškem obdobju.

Kompleksen program, ki je nanizan v meandrastem stavbnem volumnu, se preko več vhodov navezuje na okoliške javne prostore – molilnica na osrednji trg, šola na pokriti predprostor na robu parka, športna dvorana in stanovanja na ulični prostor na južni strani ter restavracija in knjižnica na mali ulični trg na vzhodni strani.

Nenavadno je, da ne javnosti ne samim natečajnikom ni na voljo utemeljitev odločitve natečajne komisije, ki ga pri javnih natečajih običajno omogoča zaključno poročilo ocenjevalne komisije, ter da torej ni mogoče vedeti, kolikšno težo je pri odločanju komisije imel na primer odnos do javnega prostora mesta. Gre vendarle za objekt, ki ima potencial, da ključno preoblikuje danes degradirano mestno območje in obenem omogoči povezavo območij Spodnje Šiške in Bežigrada, ki sta kljub bližini mestnemu središču danes odrezani tako od središča mesta kot drugo od drugega.