Partnerstvo Celovška kot območje urbane prenove

19. 12. 2011

Natečajna rešitev skupine Maja Farol za Partnerstvo Celovška

Danes se v ljubljanski Mestni hiši odpira razstava natečajnih rešitev, ki so ponudile vsaka svoj pogled na urbanistični razvoj območja med severno obvoznico, Celovško cesto, Cesto Ljubljanske brigade in Ulico Jožeta Jame v Ljubljani, ki obsega okoli 43 hektarov površin. Gre za enega izmed razmeroma redkih urbanističnih natečajev pri nas, katerega rezultati naj bi služili kot strokovna podlaga za podrobnejše prostorsko načrtovanje območja. Glede na zahteve natečajnega gradiva je bilo v rešitvah med drugim potrebno opredeliti povezave z mestom, zasnovo dejavnosti, zasnovo grajene strukture, zasnovo javnega odprtega prostora in zelenih površin, zasnovo prometne ureditve in mobilnosti ter koncept trajnostnega razvoja območja.

Mestna občina Ljubljana je natečaj razpisala skupaj z zasebnimi partnerji A1, Ganamm, Kranjska investicijska družba, Stolp gradnje in inženiring, Geoplin in Geoplin plinovodi, ki so v preteklosti podali pobude za gradnjo v obravnavanem območju, ter v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije.

Na natečaju je svojo rešitev prispevala tudi skupina Maja Farol, pri kateri je sodelovalo več sodelavcev Inštituta za politike prostora, in za rešitev prejela drugo nagrado. Na natečaj je sicer prispelo 14 elaboratov, komisija pa je prvo nagrado prisodila rešitvi avtorice Sandre Fatur. Tretjo nagrado je prejela rešitev avtorjev Marka Studna, Ilke Čerpes in Ranka Božovića, priznanja pa so prejele rešitve avtorjev Andreja Mlakarja in Tatjane Mahovič, avtorjev Tatjane Capuder, Ane Kučan, Luke Javornika in Ane Tepina ter avtorjev Tomaža Maechtiga in Urše Vrhunc.

Rešitev skupine Maja Farol je kot osnovno vodilo izpostavila spremembo značaja območja. Iz neizrazitega, suburbaniziranega območja, ki ga obvladujejo avtomobili, bi se območje s prenovo in novimi gradnjami spremenilo v eno prvih zelenih četrti v mestu. Zeleno četrt zaznamujejo energetska varčnost, mešana raba, hodljivost in generacijska pestrost, ki ji zagotavljajo stabilno ekonomsko in bivalno vrednost. Četrt bi postala prepoznaven del mesta, povečala bi se njena privlačnost za bivanje in investicije.

Rešitev območje Partnerstva Celovška obravnava kot območje urbane prenove, ki za celovito preobrazbo potrebuje sklop načrtovalskih, gradbenih, ekonomskih, finančnih in socialnih ukrepov. Urbana prenova je proces, ki ga je potrebno spodbujati in usmerjati, in v katerem sodelujejo vsi deležniki v območju. Od vsega začetka je potrebno v proces vplesti obstoječe lastnike nepremičnin, lokalne prebivalce in druge uporabnike prostora ter tudi nove investitorje.

Kot poudarja natečajna rešitev, se bo grajena struktura v območju zaradi omejenosti trga nepremičnin in razdrobljenosti lastništva preobražala počasi. Za proces urbane prenove je to lahko celo koristno, saj omogoča postopno okrepitev socialnega kapitala v območju. Načrtovani projekti lahko služijo kot sprožilec preobrazbe, za končni uspeh pa je pomembno vsako dejanje, vsak posameznik prispeva z delitvijo skupnih ciljev, odgovornosti, prostora in ureditev.

Za spremembo značaja območja v zeleno četrt so ključne tudi spremembe potovalnih navad. Prebivalci območja imajo vse možnosti, da se na delo in po dnevnih opravkih namesto z avtom odpravijo peš, s kolesom ali z javnim prevozom. Zaradi bližine Celovške ceste, ki je in bo še bolj nosilka zmogljivega javnega potniškega prometa, ter postajališča gorenjske železnice je dostopnost območja utemeljeno načrtovati na javnem potniškem prometu. Znotraj območja je zaradi razmeroma kraktih razdalj v prečni smeri možno razviti dobre pogoje za opravljanje dnevnih opravkov peš ali s kolesom, še posebej v povezavi z razvojem privlačnega in povezanega javnega prostora.

Rešitev za uresničenje zelene četrti Partnerstvo Celovška predlaga tri ključne strategije: preobrazbo Celovške ceste, zgostitev ulične mreže in povezanost s sosednjimi območji.

Partnerstvo Celovška se bo lahko uspešno preobrazilo le s spremenjenim značajem Celovške ceste. Ta mora svoj tranzitni značaj zamenjati z uličnim, zato je ob njej treba zgostiti ponudbo dejavnosti, ki aktivno nagovarjajo uporabnike in se obračajo na ulico. Celovška je osrednja prostorska in programska os širšega območja in ključna vez nove zelene četrti z mestom. Preobražena Celovška bo s svojo podobo in pestrim uličnim življenjem tudi glavna nosilka prepoznavnosti širšega območja Dravelj, predvsem pa območja partnerstva Celovška.

Za povečanje bivalne privlačnosti je potrebno povečati privlačnost prostora za pešačenje in kolesarjenje, kar je mogoče le z bistveno izboljšano prehodnostjo območja in prijetnim javnim prostorom. Glavno orodje za oboje je vzpostavitev goste mreže ulic v območju, po katerih lahko poteka zgolj lokalni avtomobilski promet. Ulična mreža je nosilka javnega prostora in življenja, dopolnjuje jo mreža trgov in parkov, obkroženih s programsko in tipološko pestro zazidavo.

Tretja strategija poudarja, da je zeleno četrt mogoče vzpostaviti le v povezavi s sosednjimi območji. Na eni strani z gosto naseljenim pretežno stanovanjskim območjem Dravelj in na drugi strani z intenzivnim območjem delovnih mest v Stegnah z dobro razvitimi kreativnimi industrijami. Za uspeh so zato ključne povezave območja preko Celovške in gorenjske železnice.

Rezultati natečaja

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt