Partnerstvo Celovška kot območje urbane prenove

19. 12. 2011

Natečajna rešitev skupine Maja Farol za Partnerstvo Celovška

Danes se v ljubljanski Mestni hiši odpira razstava natečajnih rešitev, ki so ponudile vsaka svoj pogled na urbanistični razvoj območja med severno obvoznico, Celovško cesto, Cesto Ljubljanske brigade in Ulico Jožeta Jame v Ljubljani, ki obsega okoli 43 hektarov površin. Gre za enega izmed razmeroma redkih urbanističnih natečajev pri nas, katerega rezultati naj bi služili kot strokovna podlaga za podrobnejše prostorsko načrtovanje območja. Glede na zahteve natečajnega gradiva je bilo v rešitvah med drugim potrebno opredeliti povezave z mestom, zasnovo dejavnosti, zasnovo grajene strukture, zasnovo javnega odprtega prostora in zelenih površin, zasnovo prometne ureditve in mobilnosti ter koncept trajnostnega razvoja območja.

Mestna občina Ljubljana je natečaj razpisala skupaj z zasebnimi partnerji A1, Ganamm, Kranjska investicijska družba, Stolp gradnje in inženiring, Geoplin in Geoplin plinovodi, ki so v preteklosti podali pobude za gradnjo v obravnavanem območju, ter v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije.

Na natečaju je svojo rešitev prispevala tudi skupina Maja Farol, pri kateri je sodelovalo več sodelavcev Inštituta za politike prostora, in za rešitev prejela drugo nagrado. Na natečaj je sicer prispelo 14 elaboratov, komisija pa je prvo nagrado prisodila rešitvi avtorice Sandre Fatur. Tretjo nagrado je prejela rešitev avtorjev Marka Studna, Ilke Čerpes in Ranka Božovića, priznanja pa so prejele rešitve avtorjev Andreja Mlakarja in Tatjane Mahovič, avtorjev Tatjane Capuder, Ane Kučan, Luke Javornika in Ane Tepina ter avtorjev Tomaža Maechtiga in Urše Vrhunc.

Rešitev skupine Maja Farol je kot osnovno vodilo izpostavila spremembo značaja območja. Iz neizrazitega, suburbaniziranega območja, ki ga obvladujejo avtomobili, bi se območje s prenovo in novimi gradnjami spremenilo v eno prvih zelenih četrti v mestu. Zeleno četrt zaznamujejo energetska varčnost, mešana raba, hodljivost in generacijska pestrost, ki ji zagotavljajo stabilno ekonomsko in bivalno vrednost. Četrt bi postala prepoznaven del mesta, povečala bi se njena privlačnost za bivanje in investicije.

Rešitev območje Partnerstva Celovška obravnava kot območje urbane prenove, ki za celovito preobrazbo potrebuje sklop načrtovalskih, gradbenih, ekonomskih, finančnih in socialnih ukrepov. Urbana prenova je proces, ki ga je potrebno spodbujati in usmerjati, in v katerem sodelujejo vsi deležniki v območju. Od vsega začetka je potrebno v proces vplesti obstoječe lastnike nepremičnin, lokalne prebivalce in druge uporabnike prostora ter tudi nove investitorje.

Kot poudarja natečajna rešitev, se bo grajena struktura v območju zaradi omejenosti trga nepremičnin in razdrobljenosti lastništva preobražala počasi. Za proces urbane prenove je to lahko celo koristno, saj omogoča postopno okrepitev socialnega kapitala v območju. Načrtovani projekti lahko služijo kot sprožilec preobrazbe, za končni uspeh pa je pomembno vsako dejanje, vsak posameznik prispeva z delitvijo skupnih ciljev, odgovornosti, prostora in ureditev.

Za spremembo značaja območja v zeleno četrt so ključne tudi spremembe potovalnih navad. Prebivalci območja imajo vse možnosti, da se na delo in po dnevnih opravkih namesto z avtom odpravijo peš, s kolesom ali z javnim prevozom. Zaradi bližine Celovške ceste, ki je in bo še bolj nosilka zmogljivega javnega potniškega prometa, ter postajališča gorenjske železnice je dostopnost območja utemeljeno načrtovati na javnem potniškem prometu. Znotraj območja je zaradi razmeroma kraktih razdalj v prečni smeri možno razviti dobre pogoje za opravljanje dnevnih opravkov peš ali s kolesom, še posebej v povezavi z razvojem privlačnega in povezanega javnega prostora.

Rešitev za uresničenje zelene četrti Partnerstvo Celovška predlaga tri ključne strategije: preobrazbo Celovške ceste, zgostitev ulične mreže in povezanost s sosednjimi območji.

Partnerstvo Celovška se bo lahko uspešno preobrazilo le s spremenjenim značajem Celovške ceste. Ta mora svoj tranzitni značaj zamenjati z uličnim, zato je ob njej treba zgostiti ponudbo dejavnosti, ki aktivno nagovarjajo uporabnike in se obračajo na ulico. Celovška je osrednja prostorska in programska os širšega območja in ključna vez nove zelene četrti z mestom. Preobražena Celovška bo s svojo podobo in pestrim uličnim življenjem tudi glavna nosilka prepoznavnosti širšega območja Dravelj, predvsem pa območja partnerstva Celovška.

Za povečanje bivalne privlačnosti je potrebno povečati privlačnost prostora za pešačenje in kolesarjenje, kar je mogoče le z bistveno izboljšano prehodnostjo območja in prijetnim javnim prostorom. Glavno orodje za oboje je vzpostavitev goste mreže ulic v območju, po katerih lahko poteka zgolj lokalni avtomobilski promet. Ulična mreža je nosilka javnega prostora in življenja, dopolnjuje jo mreža trgov in parkov, obkroženih s programsko in tipološko pestro zazidavo.

Tretja strategija poudarja, da je zeleno četrt mogoče vzpostaviti le v povezavi s sosednjimi območji. Na eni strani z gosto naseljenim pretežno stanovanjskim območjem Dravelj in na drugi strani z intenzivnim območjem delovnih mest v Stegnah z dobro razvitimi kreativnimi industrijami. Za uspeh so zato ključne povezave območja preko Celovške in gorenjske železnice.

Rezultati natečaja

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Program za konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti 8/11/2018 objavljen!

Vabimo vas na mednarodno konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti, ki se bo odvijala 8. novembra 2018 od 9.00 do 15.30 v Poligonu v Ljubljani. Zdaj se lahko prijavite!

Številni kraji se srečujejo s propadanjem lokalnih ponudnikov storitev in pridelovalcev hrane, čemur sledi naraščanje brezposelnosti ter številne druge družbene in okoljske posledice. Globalizacija ni nujno koristna za lokalno ekonomijo, zato vse večkrat slišimo o krajih, ki gradijo razvoj na lokalnih priložnostih. Javno naročanje pri lokalnih ponudnikih ter razvoj lokalnih storitev, delovnih mest in lokalnih valut so pristopi, ki lahko močno doprinesejo k ustvarjanju vrednosti v nekem okolju. Ključno je, da denar ostane čim bližje domu.

Osrednja vsebinska prispevka bosta pripravila Neil McInroy iz organizacije CLES (Združeno kraljestvo), ki bo predstavil njihove izkušnje s spodbujanjem lokalne vrednosti v Prestonu in drugih britanskih mestih ter njihovo delo po vsej Evropi v okviru URBACT omrežja Procure, in Annet van Otterloo iz Afrikaanderwijk Cooperatie (Rotterdam, Nizozemska), ki bo govorila o družbenem vidiku odpornosti južnega Rotterdama z investiranjem v aktivne prebivalce in lokalno podjetništvo v četrti Afrikaanderwijk.

Poleg zanimivih primerov iz vse Evrope bomo spoznali tudi dobre prakse iz Slovenije in razpravljali o tem, kako lahko občine spodbujajo ustvarjanje vrednosti v lokalnem okolju z viri, ki jih že imajo na voljo.

Pridružite se predstavnikom nacionalnih institucij, regionalnih in lokalnih uprav, strokovnjakom, nevladnim organizacijam, praktikom in raziskovalcem iz akademskih in raziskovalnih institucij.

Udeležba je brezplačna, vendar je število mest omejeno, zato se čim prej prijavite.

PROGRAM

PRIJAVA

Več o konferenci: http://ipop.si/bogastvo-lokalnih-skupnosti/

Konferenco organizirajo Ministrstvo za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt