november 2011

Nov stanovanjski program v javni razpravi

25. 11. 2011

Tedenski pregled objav v medijih

Osem ciljev stanovanjskega programa za naslednje desetletje Na spletnih straneh ministrstva za okolje in prostor je dolgo pričakovani dokument, osnutek nacionalnega stanovanjskega programa za obdobje 2012–2021. Vsebuje osem ciljev, ključni je povečanje najemnega fonda stanovanj. Kaže, da je predlagatelj poskušal upoštevati večino predlogov ter pripomb stroke in izvajalcev stanovanjske politike. Poleg povečanja števila najemnih stanovanj […]

Prihaja enotna vozovnica

17. 11. 2011

Tedenski pregled objav v medijih

Enotna potniška vozovnica: Potnik si bo izbral tako kombinacijo, ki mu bo časovno ustrezala Končni cilj projekta integriranega javnega potniškega prometa je preprosto in tekoče potovanje iz kraja A na točno določeno mesto v kraju B z enotno vozovnico, usklajenimi voznimi redi in z različnimi prevoznimi sredstvi – od mestnih in medkrajevnih avtobusov do vlakov. […]

Le kdo ni za trajnostni razvoj?

12. 11. 2011

Tedenski pregled objav v medijih

Le kdo ne podpira okolja Nevladniki so se odločili združeno pritisniti na stranke, ki bodo kandidirale na decembrskih volitvah, in jih pozvati, naj ne le z vidika mandatarskih štirih let, temveč s pogledom v vsaj nekaj desetletij oddaljeno prihodnost pretehtajo, kaj Slovenija potrebuje. Pri tem ne dvomijo, da lahko matematika plusov in minusov pri preverjanju […]

Je v Ljubljani javni prevoz preveč privlačen?

07. 11. 2011

Tedenski pregled objav v medijih

Petdesetodstotna podražitev vozovnice LPP Kot kaže, so ljubljanski župan Zoran Janković in njegovi primestni kolegi uslišali predlog za podražitev vozovnic Ljubljanskega potniškega prometa. Direktor podjetja Peter Horvat je že konec oktobra za naš časopis povedal, da so županom, solastnikom Javnega holdinga Ljubljana, kamor spada LPP, predlagali dvig cen javnega prevoza, zaradi katerih družba kljub subvencijam […]

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt