Podražitev lahko pomeni ponovno nazadovanje javnega prometa

09. 11. 2011

Marko Peterlin

Pred dnevi je zagovornike izboljšanja javnega prometa v Ljubljani neprijetno presenetila novica, da namerava Javni holding Ljubljana potrditi predlog Ljubljanskega potniškega prometa za občutno, kar 50-odstotno povišanje cene navadnih enkratnih vozovnic za mestne avtobuse.

Javni promet je javna storitev, ki se nikjer v svetu ne financira zgolj iz prihodkov tržne dejavnosti. Iz primerjave v mednarodnem projektu Catch-MR, pri katerem sodeluje Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, se je pokazalo, da je Ljubljanski potniški promet daleč najmanj subvencioniran med partnerskimi mesti projekta (Oslo, Dunaj, Berlin, Rim, Budimpešta). Kot dokazujejo mnoge mednarodne študije, je javno financiranje javnega potniškega prometa več kot utemeljeno zaradi prihrankov pri stroških gospodinjstev, javnih izdatkih za gradnjo in vzdrževanje cestne infrastrukture, parkirišč ter seveda družbenih in okoljskih stroškov osebnega prometa.

V Ljubljani se je zadnja leta javni promet s postopnimi majhnimi izboljšavami vidno izboljšal in tako njegova javna podoba kot privlačnost sta se začela povečevati. Čeprav se storitve, ki jih nudi, še vedno težko primerjajo z mesti, ki imajo tramvaj ali podzemsko železnico, se je povečana privlačnost lani prvič po dolgih letih poznala tudi v minimalnem povečanju števila potnikov. Del privlačnosti prevoza je seveda tudi cena prevoza, ki se ni bistveno spremenila že kar nekaj let. To se bo kot kaže zdaj spremenilo. S predlagano občutno podražitvijo bi se težko priborjena privlačnost utegnila zelo hitro močno zmanjšati. To bi tako kratkoročno kot dolgoročno predstavljalo ponovno nazadovanje javnega prometa v Ljubljani.

Čeprav se je cena vožnje z uvedbo kartice Urbana v Ljubljani dejansko znižala, zaradi česar so prihodki LPP upadli, je bilo to mogoče predvideti in mesto bi moralo najti druge vire, s katerimi bi nadomestilo omenjeni izpad prihodkov, predvsem na račun zmanjšanja privlačnosti osebnega prometa (ne le povečevanje obsega plačljivega parkiranja, temveč tudi povečevanje cene parkirnin npr.). Zavedati se je namreč treba, da bo dolgoročno povečanje prihodkov mogoče samo z večjim številom potnikov.

Verjetno pa bi bilo v Ljubljani smiselno spremeniti razmerje med ceno enkratne vožnje in cenami terminskih vozovnic v prid slednjim, vendar je takšen prehod potrebno izvesti postopoma, obenem pa tudi povečevati ponudbo terminskih vozovnic z uvedbo dnevnih, tedenskih ali vozovnic za več voženj.

Čeprav torej lahko razumemo razloge za povečanje cene enkratnih vozovnic, pa se zdi, da bi bilo v tem trenutku še sprejemljivo povečanje na ceno do 1 EUR, v kolikor bi se hkrati povečala ponudba različnih terminskih vozovnic in se cena mesečnih vozovnic ne bi zvišala, pač pa bi se celo simbolično znižala. Takšen ukrep bi lahko ocenili kot del konsistentne politike do javnega prometa, še posebej, v kolikor bi ga spremljala široka medijska akcija ozaveščanja. Trenutno predlaganega ukrepa žal ne moremo razumeti drugače kot gasilsko akcijo.

Članek v Dnevniku

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Program za konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti 8/11/2018 objavljen!

Vabimo vas na mednarodno konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti, ki se bo odvijala 8. novembra 2018 od 9.00 do 15.30 v Poligonu v Ljubljani. Zdaj se lahko prijavite!

Številni kraji se srečujejo s propadanjem lokalnih ponudnikov storitev in pridelovalcev hrane, čemur sledi naraščanje brezposelnosti ter številne druge družbene in okoljske posledice. Globalizacija ni nujno koristna za lokalno ekonomijo, zato vse večkrat slišimo o krajih, ki gradijo razvoj na lokalnih priložnostih. Javno naročanje pri lokalnih ponudnikih ter razvoj lokalnih storitev, delovnih mest in lokalnih valut so pristopi, ki lahko močno doprinesejo k ustvarjanju vrednosti v nekem okolju. Ključno je, da denar ostane čim bližje domu.

Osrednja vsebinska prispevka bosta pripravila Neil McInroy iz organizacije CLES (Združeno kraljestvo), ki bo predstavil njihove izkušnje s spodbujanjem lokalne vrednosti v Prestonu in drugih britanskih mestih ter njihovo delo po vsej Evropi v okviru URBACT omrežja Procure, in Annet van Otterloo iz Afrikaanderwijk Cooperatie (Rotterdam, Nizozemska), ki bo govorila o družbenem vidiku odpornosti južnega Rotterdama z investiranjem v aktivne prebivalce in lokalno podjetništvo v četrti Afrikaanderwijk.

Poleg zanimivih primerov iz vse Evrope bomo spoznali tudi dobre prakse iz Slovenije in razpravljali o tem, kako lahko občine spodbujajo ustvarjanje vrednosti v lokalnem okolju z viri, ki jih že imajo na voljo.

Pridružite se predstavnikom nacionalnih institucij, regionalnih in lokalnih uprav, strokovnjakom, nevladnim organizacijam, praktikom in raziskovalcem iz akademskih in raziskovalnih institucij.

Udeležba je brezplačna, vendar je število mest omejeno, zato se čim prej prijavite.

PROGRAM

PRIJAVA

Več o konferenci: http://ipop.si/bogastvo-lokalnih-skupnosti/

Konferenco organizirajo Ministrstvo za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt