Kje smo po treh letih?

04. 11. 2011

Marko Peterlin

Čas aktualne vlade se bliža koncu in tako lahko v zadnjih tednih beremo predstavitve njenih dosežkov s strani ministrov, pa tudi različne ocene njenega dela. Pred dobrim tednom smo tako slišali tudi predstavitev dosežkov Ministrstva za okolje in prostor v zadnjem mandatu. Med dosežki na področju prostora so bili izpostavljeni sprememba Zakona o prostorskem načrtovanju, ki naj bi pospešila pripravo občinskih prostorskih načrtov, sprejem Zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena, 27 zaključenih državnih prostorskih načrtov, 858 gradbenih in uporabnih dovoljenj za objekte državnega pomena, sprejetje novega Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb in tudi že njegove spremembe in dopolnitve, začetek več projektov in delovnih skupin ter vzpostavljen register nepremičnin skupaj s poskusnim množičnim vrednotenje nepremičnin.

Na poziv časopisa Dnevnik smo s svojo hitro oceno poskusili tudi na Inštitutu za politike prostora. Z ozirom na krajši čas dela vlade in menjavo ministra je ocena mandata sicer lahko nekoliko popustljiva, saj začete naloge morda še niso v celoti končane. Ne glede na to ugotavljamo, da že od samega začetka mandata na politični ravni za prostorski resor ni bilo posebnih ambicij, in da bi bilo mogoče narediti tudi več. Pri tem posebej izpostavljamo stanovanjsko politiko in zakonodajo.

Na področju stanovanjske politike, ki bi morala biti ena ključnih za državo, se že vsaj dva mandata ne dogaja prav veliko. Kljub številnim polemikam v javnosti, ki jih je sprožila kriza, tudi v tem mandatu še nismo prišli niti do javne razprave o novih krovnih dokumentih, predlog za preoblikovanje državnega stanovanjskega sklada pa je bil v javnosti skoraj soglasno ocenjen kot nedomišljen in celo škodljiv. Zelo šibko je tudi izvajanje veljavnega nacionalnega stanovanjskega programa.

Kljub vztrajnim opozorilom civilne družbe se je nadaljevalo tudi nesistematično spreminjanje zakonodaje na področju prostora, ki je še dodatno zapletlo že tako zapleten in nepregleden sistem predpisov, zaradi katerega imamo trenutno kar okoli 25 vrst veljavnih prostorskih aktov. Pri tem izstopa primer posebnega zakona za umeščanje državnih projektov, le težko pa bi trdili, da je stanje izboljšal tudi neambiciozni »zakon o rokih«, ki naj bi pospešil pripravo novih občinskih prostorskih načrtov.

Kljub kritičnosti pa bi nekatere dosežke želeli tudi pohvaliti. Vsekakor velja omeniti povečano zavedanje uprave o pomenu vključevanja javnosti v urejanje prostora, ki se sicer še ne kaže dovolj v boljši praksi, je pa našlo pot v novi zakon o umeščanju državnih projektov. Prav tako je pomemben uspeh tudi vzpostavitev registra in vrednotenja nepremičnin, ki kljub težavam in problematični izvedbi skupaj z drugimi prostorskimi bazami predstavlja pomembno podlago za vodenje učinkovitejših prostorskih politik v prihodnje.

Vse kaže, da bo prostor tako ali drugače tudi pomembna tema prihajajoče predvolilne kampanije, saj več strank in kandidatov govori o dovoljevanju gradnje kot eni ključnih težav naše države, pri čemer imajo, kot se zdi, v mislih predvsem prostorsko načrtovanje. Zanimivo in pomenljivo bo videti, kakšne rešitve bodo predlagali, in v kolikšni meri bodo upoštevali predloge civilne družbe, predvsem tiste, zbrane v okviru skupine »Odgovorno do prostora!«.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt