oktober 2011

Stanovanjska politika se izgublja v smeteh

28. 10. 2011

Tedenski pregled objav v medijih

Kante, emisije, poplave in stanovanja Četverica strank, ki so v začetku mandata premierja Boruta Pahorja sestavljale vlado (SD, DeSUS, Zares in LDS), je okoljskim in prostorskim ciljem namenila dobre štiri strani koalicijske pogodbe, a tempo dela je ministrstvu za okolje in prostor (MOP) zadnja tri leta narekovala predvsem evropska komisija. Ta je z zagroženimi finančnimi […]

Se bo Piran uspel izvleči iz nakopičenih težav?

20. 10. 2011

Tedenski pregled objav v medijih

V Piranu odpravljajo prometni kaos ”Odkar so v Piranu sprostili promet, pocenili parkirnino in ob slabem vremenu dovolijo odpreti zapornice do Prvomajskega trga, v mestu vlada kaos,” je vznemirjena Pirančanka Alenka Šuto. Ko so v primeru zadnje visoke plime odprli zapornico na Prvomajskem trgu, so ga avtomobili zapolnili do zadnjega kotička, tako da niti dostavna […]

Zakaj se še ne prilagajamo podnebnim spremembam?

13. 10. 2011

Tedenski pregled objav v medijih

Politika nima posluha za prostor V državi ne moremo postaviti niti ene vetrne elektrarne, gradimo pa šesti blok termoelektrarne Šoštanj. Govorimo o trajnostnem prometu, pa nimamo trajnostne politike na tem področju. Pripravili smo pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, pa nimamo širše nadsektorske podpore. Izgubljamo se v razmišljanju o vzvodih za boljšo bivalno kulturo […]

Mesta in podnebne spremembe

06. 10. 2011

Tedenski pregled objav v medijih

Svetovni dan habitata letos pod geslom Mesta in podnebne spremembe V skladu s sklepom Generalne skupščine ZN vsak prvi ponedeljek v oktobru obeležujemo svetovni dan habitata. Ta dan je posvečen osvetlitvi vloge mest in naselij ter spodbujanju razumevanja vprašanj, povezanih z urbanim razvojem. Letos poteka pod geslom Mesta in podnebne spremembe. Več na www.eko.dnevnik.si. Potrošniki […]

DOGODKI

Soodločanje: ali civilna družba sodeluje pri odločanju?

Letna konferenca konzorcija vsebinskih mrež, Hiša EU, Dunajska 20, Ljubljana, 6. december 2017

Participativna demokracija je sestavni del evropskega družbenega modela. Dopolnjevanje med predstavniško in participativno demokracijo opredeljuje Lizbonska pogodba, ki med drugim državljanom podeljuje »pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije« in določa, da »se odločitve sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani«.

Kljub temu pa praksa kaže drugačno sliko. Do razlik pri razumevanju in izvajanju participativne demokracije prihaja tako med različnimi ravnmi odločanja, od lokalne do mednarodne, kot med različnimi državami po Evropski uniji. Po eni strani se porajajo novi in novi primeri dobrih praks soodločanja, od participativnih proračunov do različnih partnerstev med civilno družbo in upravami na lokalni in državni ravni pri pripravi in izvajanju politik. Po drugi strani pa smo priča tudi različnim primerom odmikanja odločanja iz rok državljanov, od tajnih trgovinskih sporazumov do priprave predpisov po meri posameznih podjetij in grobih pritiskov na civilno družbo.

V zadnjih letih smo doživeli tudi vzpon aliberalnih demokratičnih politik v številnih evropskih državah. Razmere na Poljskem in Madžarskem so morda najboljši primer take politike, kjer državljani dajejo podporo političnim strankam, katerih politični cilji niso le v nasprotju z načeli participativne demokracije pač pa tudi v nasprotju z načelom vladavine prava EU. Kaže, da so se državljani ponekod pripravljeni celo odreči nekaterim temeljnim vrednotam in človekovim pravicam, kot so svoboda izražanja, svoboda zbiranja, svoboda medijev, civilna družba ali neodvisno sodstvo. Ti trendi resno ogrožajo evropska načela.

Konferenca želi narediti presek stanja soodločanja civilne družbe v praksi. Kakšne možnosti ima civilna družba za sodelovanje pri oblikovanju stališč in odločitev? Kakšne so razlike med različnimi ravnmi upravljanja, od lokalne, prek državne, do Evropske? Kako lahko državljani na vseh ravneh sami pripomorejo k razvoju in zaščiti demokracije, pravne države in človekovih pravic? Predstavljene bodo dobre in manj dobre prakse sodelovanja na treh ravneh odločanja: lokalni, državni in naddržavni oz. Evropski ravni, govorci pa bodo tako predstavniki nevladnih organizacij kot uprav na vseh ravneh tako iz Slovenije kot tujine.

Udeležba na konferenci je brezplačna, obvezna pa je prijava na tej povezavi.

Program

Več dogodkov
Napovednik Trajekt