september 2011
Projekcija zmanjševanja izpustov CO2

Strategija za naslednjih 40 let

29. 09. 2011

Tedenski pregled objav v medijih

S strategijo do znižanja emisij in prilagajanja na podnebne spremembe Strategija prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo do leta 2050, ki jo je ta teden objavila služba vlade za podnebne spremembe, stremi k trajnostnemu razvoju ter znižanju emisij toplogrednih plinov in prilagajanju na podnebne spremembe. Ker se bo izpostavljenost povečevala, je treba zagotoviti, da se ranljivost [...]

Slovenska cesta za javni promet

Trajnostna mobilnost res samo v lepem vremenu?

21. 09. 2011

Tedenski pregled objav v medijih

Teden mobilnosti kot dan mrtvih Včeraj je več kot 30 slovenskih občin vstopilo v teden mobilnosti. V prestolnici so z namenom spodbujanja prijaznejših načinov prevoza za ves teden zaprli najbolj prometno žilo, zapiranju ulic sledijo tudi nekatere manjše občine. V nekaterih primerih pa to prinese celo več negativnih kot pozitivnih učinkov, saj ljudje niso informirani [...]

Nova Slovenska cesta pri Bavarskem dvoru

Potujmo drugače

18. 09. 2011

Tedenski pregled objav v medijih

Test pred dokončno zaporo Slovenske ceste Mestna občina Ljubljana bo v petek za en teden za motorni promet zaprla Slovensko cesto med Gosposvetsko in Aškerčevo cesto. Med evropskim tednom mobilnosti bo tako glavna ljubljanska ulica namenjena izključno javnemu potniškemu prometu, pešcem in kolesarjem. Zapora Slovenske ceste ne bo vplivala na promet v novi garažni hiši [...]

LŽV

Poglobitev železnice ali tunel za tovorni promet?

08. 09. 2011

Tedenski pregled objav v medijih

Tovorni vlaki bodo vozili pod Ljubljano Razprave o modernizaciji ljubljanskega železniškega vozlišča se vlečejo že desetletja. Vprašanje o poteku železniških prog v prestolnici bo dokončno rešil državni prostorski načrt, ki ga pripravljajo na ministrstvu za okolje in prostor. Da bi pridobili čim več predlogov za izboljšanje predlaganih rešitev na najbolj kritičnih točkah, se v prihodnjih [...]

Poplave na Ljubljanskem barju

Zemljišča so na poplavnih območjih cenejša z razlogom

02. 09. 2011

Tedenski pregled objav v medijih

Priprave na poplavo Prihaja jesen, čas padavin. Te so lani v dveh dneh spravile pod vodo precejšen del Slovenije in prizadele prebivalce več kot polovice slovenskih občin. Sanacijska dela še vedno potekajo in bodo tekla še nekaj časa, vse škode pa tako ali tako (tudi zaradi pomanjkanja denarja) ne bomo odpravili. To niti ni vedno [...]

DOGODKI

prenova - Štajn - DSC_0552

Skupnostne prakse v urejanju prostora: lokalne pobude in urbani razvoj

Ponedeljek, 24. avgusta 2015, od 10.00 do 14:00, Fakulteta za arhitekturo (predavalnica Galerija), Zoisova cesta 12, Ljubljana

Posvet in predstavitev druge številke publikacije Prostori sodelovanja

Inštitut za politike prostora ob izidu druge številke publikacije Prostori sodelovanja (http://prostorisodelovanja.si/) pripravlja posvet na temo skupnostnih praks v urejanju prostora. Ob tej priložnosti želimo na lokalne pobude in urbani razvoj pogledati s širše perspektive. Prav široka čez-kulturna primerjava različnih skupnostnih praks, ki so običajno vpete v zelo specifične zgodovinske, družbene, ekonomske, kulturne in institucionalne okvirje, lahko namreč odpre nove poglede na njihov pomen pri urejanju prostora ter uveljavljanju družbeno pravičnejšega in trajnostnega urbanega razvoja.

Primere skupnostnih praks v urejanju prostora v Sloveniji in Ljubljani želimo primerjati in vrednotiti glede na podobne primere na Dunaju v Avstriji in Seulu v Južni Koreji. Dunaj je širše znan po visoki kakovosti življenja, pri čemer igra pomembno vlogo družbeno angažirana mestna uprava, ki se med drugim dejavno odziva tudi na različne lokalne pobude. Poleg tega je Dunaj zaradi svoje geografske bližine, skupne zgodovine in nekaterih družbenih, kulturnih in institucionalnih podobnosti pogosto zgled tako pri urejanju prostora v Sloveniji in Ljubljani, kakor tudi glede nekaterih domačih lokalnih pobud.

Slovenija in Južna Koreja na drugi strani na videz nimata veliko skupnega. Vendar primerjava pokaže podobnosti, ki izvirajo iz njunega perifernega družbenega, gospodarskega in političnega položaja v preteklosti. Zaradi izključenosti civilne družbe iz procesov odločanja na nacionalni in lokalni ravni so se tako v Sloveniji kot Južni Koreji v zadnjih letih pojavile številne lokalne pobude, ki skušajo uveljaviti svoje interese in vplivati na urbani razvoj. Za razliko od slovenskih mest je Seul v zadnjih letih postal širše znan po uspešnem partnerstvu med mestno upravo in civilno družbo, kar se odraža v večji vključenosti lokalnih pobud v procese odločanja in upravljanja mesta.

Na posvetu želimo spoznati ozadje in položaj skupnostnih praks na Dunaju in Seulu, jih primerjati s stanjem v Sloveniji in Ljubljani in razmisliti o priložnostih, ki jih imajo skupnostne prakse za urbani razvoj.

Udeležba na posvetu je brezplačna, prijava ni potrebna.

Program posveta

Zbornik prispevkov s posveta

Več dogodkov
Napovednik Trajekt