Lažji gradbeni poseg – vedno težji problemi

21. 09. 2011

Maja Simoneti

V primeru obnove piranskega mandrača lahko iz medijev spremljamo poročila o napakah v procesu dela, ki so simptomatične za številne slovenske javne investicije in za katere je značilno nekritično varčevanje sredstev, znanja, dela itn. v vseh fazah. Praksa je že postalo, da se na samem začetku reševanja problema zmanjšuje pomen posega in s tem tudi znižuje nivo strokovnosti tako delovnih skupin kot izdelane dokumentacije za njegovo realizacijo. Tako so skoraj po pravili otroška igrišča v Sloveniji manjša kot 500 kvadratnih metrov le zato, da zanje investitorji ne potrebujejo gradbenega dovoljenja, po možnosti pa niti projektanta ne. Tako je tudi nekdo sprva določil, da je prenova piranskega mandrača lažji gradbeni poseg, kasneje pa se je izkazalo, da gre za zahtevna gradbena dela. Kako je kaj takega možno, se sprašujemo vsi, ki vsaj malo poznamo Piran? Komu je sploh kaj takega lahko prišlo na misel in kdo ima pooblastila zato, da tako oceno podpiše in na njeni osnovi vodi postopek prenove piranskega mandrača, enega in edinstvenega zdaj, tukaj in nikoli več?

Kar se dogaja v primeru piranskega mandrača je brez dvoma nacionalnega pomena in zato je primer morda pravi, da z njim minister za okolje in prostor za vselej prekine projektantsko, svetovalno in vsakršno drugo šarlatansko prakso, ki se v javnem interesu upravljanja s prostorom in varčevanja z javnimi sredstvi na škodo dediščine in kakovosti ureditev in prostora uveljavlja v Sloveniji. Minister ima to pravico in možnost storiti.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt