Lažji gradbeni poseg – vedno težji problemi

21. 09. 2011

Maja Simoneti

V primeru obnove piranskega mandrača lahko iz medijev spremljamo poročila o napakah v procesu dela, ki so simptomatične za številne slovenske javne investicije in za katere je značilno nekritično varčevanje sredstev, znanja, dela itn. v vseh fazah. Praksa je že postalo, da se na samem začetku reševanja problema zmanjšuje pomen posega in s tem tudi znižuje nivo strokovnosti tako delovnih skupin kot izdelane dokumentacije za njegovo realizacijo. Tako so skoraj po pravili otroška igrišča v Sloveniji manjša kot 500 kvadratnih metrov le zato, da zanje investitorji ne potrebujejo gradbenega dovoljenja, po možnosti pa niti projektanta ne. Tako je tudi nekdo sprva določil, da je prenova piranskega mandrača lažji gradbeni poseg, kasneje pa se je izkazalo, da gre za zahtevna gradbena dela. Kako je kaj takega možno, se sprašujemo vsi, ki vsaj malo poznamo Piran? Komu je sploh kaj takega lahko prišlo na misel in kdo ima pooblastila zato, da tako oceno podpiše in na njeni osnovi vodi postopek prenove piranskega mandrača, enega in edinstvenega zdaj, tukaj in nikoli več?

Kar se dogaja v primeru piranskega mandrača je brez dvoma nacionalnega pomena in zato je primer morda pravi, da z njim minister za okolje in prostor za vselej prekine projektantsko, svetovalno in vsakršno drugo šarlatansko prakso, ki se v javnem interesu upravljanja s prostorom in varčevanja z javnimi sredstvi na škodo dediščine in kakovosti ureditev in prostora uveljavlja v Sloveniji. Minister ima to pravico in možnost storiti.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Program za konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti 8/11/2018 objavljen!

Vabimo vas na mednarodno konferenco Bogastvo lokalnih skupnosti, ki se bo odvijala 8. novembra 2018 od 9.00 do 15.30 v Poligonu v Ljubljani. Zdaj se lahko prijavite!

Številni kraji se srečujejo s propadanjem lokalnih ponudnikov storitev in pridelovalcev hrane, čemur sledi naraščanje brezposelnosti ter številne druge družbene in okoljske posledice. Globalizacija ni nujno koristna za lokalno ekonomijo, zato vse večkrat slišimo o krajih, ki gradijo razvoj na lokalnih priložnostih. Javno naročanje pri lokalnih ponudnikih ter razvoj lokalnih storitev, delovnih mest in lokalnih valut so pristopi, ki lahko močno doprinesejo k ustvarjanju vrednosti v nekem okolju. Ključno je, da denar ostane čim bližje domu.

Osrednja vsebinska prispevka bosta pripravila Neil McInroy iz organizacije CLES (Združeno kraljestvo), ki bo predstavil njihove izkušnje s spodbujanjem lokalne vrednosti v Prestonu in drugih britanskih mestih ter njihovo delo po vsej Evropi v okviru URBACT omrežja Procure, in Annet van Otterloo iz Afrikaanderwijk Cooperatie (Rotterdam, Nizozemska), ki bo govorila o družbenem vidiku odpornosti južnega Rotterdama z investiranjem v aktivne prebivalce in lokalno podjetništvo v četrti Afrikaanderwijk.

Poleg zanimivih primerov iz vse Evrope bomo spoznali tudi dobre prakse iz Slovenije in razpravljali o tem, kako lahko občine spodbujajo ustvarjanje vrednosti v lokalnem okolju z viri, ki jih že imajo na voljo.

Pridružite se predstavnikom nacionalnih institucij, regionalnih in lokalnih uprav, strokovnjakom, nevladnim organizacijam, praktikom in raziskovalcem iz akademskih in raziskovalnih institucij.

Udeležba je brezplačna, vendar je število mest omejeno, zato se čim prej prijavite.

PROGRAM

PRIJAVA

Več o konferenci: http://ipop.si/bogastvo-lokalnih-skupnosti/

Konferenco organizirajo Ministrstvo za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt