Ljubljansko barje

Kako izkoristiti razvojni potencial krajine?

19. 09. 2011

V Ljubljani bo 22. septembra 2011 potekala mednarodna konferenca projekta Vital Landscapes, katerega ključni namen je inovativno spodbujanje razvoja krajine v Srednji Evropi. Slovenija sodi med krajinsko najbolj raznovrstne države v Evropi. Slovenske krajine pa med najbolj prepoznavne značilnosti naše države. Evropska krajinska konvencija razloži, da krajina nastane s prepletom naravnih danosti in rabe prostora. Krajina je na ravni Evropske skupnosti prepoznana kot vrednota in prvina skupne dediščine. Evropska krajinska konvencija hkrati poziva k varstvu krajine in opozarja na to, da je krajina tudi pomemben razvojni vir. Vprašanje je, pod kakšnimi pogoji, kako, kdaj in za koga je krajina razvojni vir.

Namen konference je opozoriti na krajino kot kompleksno vrednoto za razvoj katere je v današnjem času potreben velik in odgovoren angažma različnih deležnikov. Ti se morajo za začetek sporazumeti glede tega, kaj ta vrednota sploh je, nato pa dogovarjati, kako lahko prispevajo k njenemu razvoju. V Sloveniji še posebej, smo na področju prostorskega razvoja priča krizi vrednot v kateri se krajina nekritično in trajno spreminja. Krajina kot kompleksna struktura v sistemu urejanja prostora ni ustrezno zastopana, v razpravah o razvoju pa je praktično povsem spregledana. Medtem ko nihče ne spremlja stanja v prostoru, se o spremembah, ki izhajajo iz intenziviranja in opuščanja primarne rabe praktično ne razpravlja drugače kot iz sektorsko ozkih motivov.

Ljubljansko barje, na katerem potekajo dejavnosti projekta Vital Landscapes v Sloveniji, sodi tako kot Goričko, Kozjansko ali Kras, na primer, med izjemne slovenske krajine s svojstvenim razvojnim potencialom. Zanima nas, kako izkoristiti ta potencial, preprečiti njegovo uničenje in spodbuditi razvoj, ki bo zagotavljal skladnost med naravo in rabo. Krajinske podobe, okusi in vonji, ki jih povezujemo z najbolj prepoznavnimi evropskimi krajinami kot sta Toskana in Provansa, izhajajo iz skupne zaveze prebivalcev, podjetnikov, uprave in politike za to, da se razvojne priložnosti gradijo na spoštovanju naravnih pogojev in negovanju kulturne vrednosti krajine, da se torej upoštevajo nekatera pravila rabe in delovanja v prostoru, ki zagotavljajo varstvo razvojnega vira in razvojne učinke hkrati.

Slovenski partnerji v projektu Vital Landscapes so organizacijo konference v sodelovanju s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, zadolženimi za mednarodno sodelovanje (Margita Jančič), zasnovali tako, da bomo gostili več tujih gostov in se z domačimi sogovorniki osredotočili na pogovor o tem, kako, s kakšnim projekti, naj v prihodnjem programskem obdobju EU podpre razvoj krajine.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

DOGODKI

IMG_20140825_104639

Razstava Praktični urbanizem – Pravica do zelenega

Razstava, 8. – 22. september 2014, galerija Dessa, Židovska steza 4, Ljubljana

V ponedeljek, 8. septembra 2014 ob 20.00 bo v galeriji DESSA v Ljubljani otvoritev razstave kustosinje Elke Krasny z naslovom Praktični urbanizem – Pravica do zelenega (Hands-on Urbanism – The Right to Green). Na isto temo bo v torek, 9. septembra 2014 ob 18.00 na mirujočem gradbišču na Masarykovi cesti, med Resljevo in Kotnikovo ulico v Ljubljani, tudi predavanje Elke Krasny (dogodek je del projekta Res Publica M).

Praktični urbanizem. Pravica do zelenega raziskuje urbano vrtnarjenje skozi leče neformalnih naselbin, skupnostnih urbanih akcij in prostorskih politik. Razstava je zasnovana na večletni raziskavi, ki je vključevala tudi terensko delo na različnih celinah. Predstavlja tako zgodovinske kot sodobne primere »od spodaj navzgor« urbanega razvoja v različnih mestih, kot so Amsterdam, Bremen, Čikago , Chimalhuacán, Hong Kong, Istanbul, Leipzig, London, New York, Pariz, Quito in Dunaj. Kot pravi kustosinja: »Urbanizem ‘od spodaj navzgor’ ni izjema pravila, temveč potisna sila urbanega razvoja in pogosto spodbuda spremembam urbane politike.« Praktični urbanizem predstavlja alternativno zgodovino urbanizma, ki sproža urgentna vprašanja o odgovornosti arhitektov in načrtovalcev ter o politiki mestnih virov in njihove redistribucije. Razstava kritično odstira zgodovino dejanj prebivalcev, ki proizvajajo hotenje po skupnosti in odgovarjajo na urbane in ekonomske pritiske. Usodo praznega zemljišča sproži seme.

Elke Krasny je razstavo leta 2012 pripravila za dunajski Arhitekturni center. Istega leta je bila potujoča verzija razstave, ki jo sedaj prikazujemo tudi v Ljubljani, predstavljena na beneškem arhitekturnem bienalu. V Ljubljani smo razstavo dopolnili s predstavitvijo različnih praks urbanega vrtnarjenja v Ljubljani (vključno z Onkraj gradbišča); predstavitev sta pripravili Maja Simoneti in Darja Fišer. Poleg tega pa razstava vključuje še video Polonce Lovšin Why Slovene Houses Look the Way They Do (2007).

Elke Krasny (Dunaj) je teoretičarka kulture, kustosinja in docentka na dunajski Akademiji likovnih umetnosti. V letu 2014 je gostujoča profesorica mesta Dunaj na Tehniški univerzi, v letu 2013 pa je bila gostujoča profesorica na Akademiji likovnih umetnosti v Nürnbergu. Področja njenega delovanja in raziskovanja so sodobna arhitektura in prostorske prakse, urbana transformacija, politike spominjanja, družbeno angažirane umetniške prakse, postkolonialna teorija in feministično zgodovinopisje.

Organizacija: Kud Obrat in galerija Dessa
Partner: Inštitut za politike prostora
Razstavo so podprli: Ministrstvo za kulturo, Mestna občina Ljubljana in Avstrijski kulturni forum

Več dogodkov
Napovednik Trajekt