Ljubljansko barje

Kako izkoristiti razvojni potencial krajine?

19. 09. 2011

V Ljubljani bo 22. septembra 2011 potekala mednarodna konferenca projekta Vital Landscapes, katerega ključni namen je inovativno spodbujanje razvoja krajine v Srednji Evropi. Slovenija sodi med krajinsko najbolj raznovrstne države v Evropi. Slovenske krajine pa med najbolj prepoznavne značilnosti naše države. Evropska krajinska konvencija razloži, da krajina nastane s prepletom naravnih danosti in rabe prostora. Krajina je na ravni Evropske skupnosti prepoznana kot vrednota in prvina skupne dediščine. Evropska krajinska konvencija hkrati poziva k varstvu krajine in opozarja na to, da je krajina tudi pomemben razvojni vir. Vprašanje je, pod kakšnimi pogoji, kako, kdaj in za koga je krajina razvojni vir.

Namen konference je opozoriti na krajino kot kompleksno vrednoto za razvoj katere je v današnjem času potreben velik in odgovoren angažma različnih deležnikov. Ti se morajo za začetek sporazumeti glede tega, kaj ta vrednota sploh je, nato pa dogovarjati, kako lahko prispevajo k njenemu razvoju. V Sloveniji še posebej, smo na področju prostorskega razvoja priča krizi vrednot v kateri se krajina nekritično in trajno spreminja. Krajina kot kompleksna struktura v sistemu urejanja prostora ni ustrezno zastopana, v razpravah o razvoju pa je praktično povsem spregledana. Medtem ko nihče ne spremlja stanja v prostoru, se o spremembah, ki izhajajo iz intenziviranja in opuščanja primarne rabe praktično ne razpravlja drugače kot iz sektorsko ozkih motivov.

Ljubljansko barje, na katerem potekajo dejavnosti projekta Vital Landscapes v Sloveniji, sodi tako kot Goričko, Kozjansko ali Kras, na primer, med izjemne slovenske krajine s svojstvenim razvojnim potencialom. Zanima nas, kako izkoristiti ta potencial, preprečiti njegovo uničenje in spodbuditi razvoj, ki bo zagotavljal skladnost med naravo in rabo. Krajinske podobe, okusi in vonji, ki jih povezujemo z najbolj prepoznavnimi evropskimi krajinami kot sta Toskana in Provansa, izhajajo iz skupne zaveze prebivalcev, podjetnikov, uprave in politike za to, da se razvojne priložnosti gradijo na spoštovanju naravnih pogojev in negovanju kulturne vrednosti krajine, da se torej upoštevajo nekatera pravila rabe in delovanja v prostoru, ki zagotavljajo varstvo razvojnega vira in razvojne učinke hkrati.

Slovenski partnerji v projektu Vital Landscapes so organizacijo konference v sodelovanju s predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, zadolženimi za mednarodno sodelovanje (Margita Jančič), zasnovali tako, da bomo gostili več tujih gostov in se z domačimi sogovorniki osredotočili na pogovor o tem, kako, s kakšnim projekti, naj v prihodnjem programskem obdobju EU podpre razvoj krajine.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

DOGODKI

prenova - Štajn - DSC_0552

Skupnostne prakse v urejanju prostora: lokalne pobude in urbani razvoj

Ponedeljek, 24. avgusta 2015, od 10.00 do 14:00, Fakulteta za arhitekturo (predavalnica Galerija), Zoisova cesta 12, Ljubljana

Posvet in predstavitev druge številke publikacije Prostori sodelovanja

Inštitut za politike prostora ob izidu druge številke publikacije Prostori sodelovanja (http://prostorisodelovanja.si/) pripravlja posvet na temo skupnostnih praks v urejanju prostora. Ob tej priložnosti želimo na lokalne pobude in urbani razvoj pogledati s širše perspektive. Prav široka čez-kulturna primerjava različnih skupnostnih praks, ki so običajno vpete v zelo specifične zgodovinske, družbene, ekonomske, kulturne in institucionalne okvirje, lahko namreč odpre nove poglede na njihov pomen pri urejanju prostora ter uveljavljanju družbeno pravičnejšega in trajnostnega urbanega razvoja.

Primere skupnostnih praks v urejanju prostora v Sloveniji in Ljubljani želimo primerjati in vrednotiti glede na podobne primere na Dunaju v Avstriji in Seulu v Južni Koreji. Dunaj je širše znan po visoki kakovosti življenja, pri čemer igra pomembno vlogo družbeno angažirana mestna uprava, ki se med drugim dejavno odziva tudi na različne lokalne pobude. Poleg tega je Dunaj zaradi svoje geografske bližine, skupne zgodovine in nekaterih družbenih, kulturnih in institucionalnih podobnosti pogosto zgled tako pri urejanju prostora v Sloveniji in Ljubljani, kakor tudi glede nekaterih domačih lokalnih pobud.

Slovenija in Južna Koreja na drugi strani na videz nimata veliko skupnega. Vendar primerjava pokaže podobnosti, ki izvirajo iz njunega perifernega družbenega, gospodarskega in političnega položaja v preteklosti. Zaradi izključenosti civilne družbe iz procesov odločanja na nacionalni in lokalni ravni so se tako v Sloveniji kot Južni Koreji v zadnjih letih pojavile številne lokalne pobude, ki skušajo uveljaviti svoje interese in vplivati na urbani razvoj. Za razliko od slovenskih mest je Seul v zadnjih letih postal širše znan po uspešnem partnerstvu med mestno upravo in civilno družbo, kar se odraža v večji vključenosti lokalnih pobud v procese odločanja in upravljanja mesta.

Na posvetu želimo spoznati ozadje in položaj skupnostnih praks na Dunaju in Seulu, jih primerjati s stanjem v Sloveniji in Ljubljani in razmisliti o priložnostih, ki jih imajo skupnostne prakse za urbani razvoj.

Udeležba na posvetu je brezplačna, prijava ni potrebna.

Program posveta

Zbornik prispevkov s posveta

Več dogodkov
Napovednik Trajekt