Bo Trg Leona Štuklja zaživel?

24. 08. 2011

Petra Očkerl

Prostor, kjer se nahaja novonastali Trg Leona Štuklja, je imel v preteklosti mimobežni značaj. Predstavljal je nekakšen koridor za premikanje iz starega mestnega jedra proti trgovskemu centru City in naprej proti avtobusni postaji. Dnevno ga je prečkalo predvsem veliko število srednješolcev na poti v šolo ali iz nje. Ena večjih ovir na poti je bilo prečkanje dokaj prometne Svetozarevske, a se je kljub temu obdržal kot hvaležna šolska pot. Po drugi strani je bil za premikanje na osi mestni park – dravsko nabrežje ta prostor redko uporabljan. Večina pešcev se je raje ognila avtomobilskemu vrvežu ter se poslužila katere izmed veliko zanimivejših ulic v peš coni, bodisi Vetrinjske bodisi Gosposke. Za daljše zadrževanje in posedanje ta prostor nikoli ni bil pretirano zanimiv, saj eden ali dva majhna gostinska lokala nista mogla privabiti večjega števila ljudi, tako zaradi pomanjkanja drugih dejavnosti v pritličjih (povečini poslovnih) obodnih stavb, kot tudi zaradi hrupa mimo drvečega prometa. Le na zahodnem kraku trga, na nekdanjem Trgu Borisa Kraigherja, se je dalj časa zadrževalo večje število ljudi, čakajoč na tamkajšnji avtobusni postaji.

Mestna oblast si je v sodelovanju z urejevalci prostora zadala ta, zavoljo mimoidočih posameznikov sicer obljuden, vendar brezdušni kraj temeljito prenoviti, spojiti v skladno enoto in obuditi zanimanje zanj. Služil naj bi kot ogromen prireditveni prostor ter predstavljal dnevno sobo meščana oziroma dušo Maribora, kot je večkrat poudaril sam mariborski župan. Za dosego tega cilja bi bilo potrebno preseči mimobežni oziroma prehodni značaj, ki ga je imel ta prostor v preteklosti.

Ravno ta prehodni značaj, vloga trga kot prehodne osi, pa lahko pomembno pripomore k njegovi oživitvi. Ker zgradbe, ki uokvirjajo trg, niso stanovanjske, je temeljnega pomena, da trg vsak dan prečka veliko ljudi. Ti bi se potencialno lahko zadržali in mu vdihnili nekaj življenja. Mimoidoči predstavljajo zanimivo kuliso za sedeče na klopeh ali v gostinskih lokalih, ki opazujejo dogajanje okoli sebe. Bazen potencialnih uporabnikov je torej na nek način zagotovljen. Potrebno jih je samo še prepričati, da upočasnijo hojo in se ustavijo.

A k temu tudi nova podoba trga ne prispeva veliko. Zasnovan je tako, da samo še spodbuja prehodnost. Oko pešca, ko stopi na trg, se ne ustavi na kateri izmed točk na trgu, npr. v središču, temveč ga vodi do enega od izhodov. Tudi zasaditev dreves na robovih bolj spominja na avenijo z značilnim mimobežnim značajem, kot na trg, kjer naj bi posameznik postal. Široke krošnje dreves naj bi po načrtih snovalcev nekoč skrile surova pročelja obodnih stavb. Toda, ali ne bo s tem nastala premočna ločnica med osrednjimi kraki in pritličji posameznih stavb? Zanimiva pritličja so ključnega pomena za oživitev trga. Gostinski lokali, trgovska in storitvena dejavnost v pritličnih prostorih poživijo mestno podobo, pritegnejo ljudi k daljšemu zadrževanju in odpravijo občutek prehodnosti prostora.

Ogromen javni prostor, ki so ga meščani dobili s Trgom Leona Štuklja, je vsekakor velika pridobitev za mesto. Predstavlja izjemno lokacijo za prireditve na prostem, vendar obstaja bojazen, da bo resnično živ le ob redkih priložnostih. Arhitekturno je bilo vsekakor storjeno premalo za privabljanje ljudi k daljšemu vsakdanjemu postanku. Urbana oprema s samo nekaj velikimi lesenimi klopmi je precej skopa in neprivlačna.

Glavna prioriteta mestne oblasti, če želi živ trg, poln ljudi, bi morala biti zapolnitev pritličij okoliških zgradb z raznolikimi dejavnostmi. S tem bi bila omogočena obljudenost trga v vseh delih dneva, ta pa bi pritegnila mimoidoče k postanku in hkrati vzpostavila tudi določeno stopnjo varnosti. Potenciali tega na novo pridobljenega odprtega prostora v območju za pešce torej ostajajo veliki, vendar bo za njihovo uresničitev potrebno storiti še marsikaj.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

ARHIV NOVIC

DOGODKI

Zbori za prostor: Zakaj javni promet ne bi bil brezplačen?

Ponedeljek, 21. maja 2018 ob 18h v Pritličju, Mestni trg 2, Ljubljana

Javni potniški promet prinaša nižje skupne družbene stroške prometa kot osebni promet, zato si mnogo mest želi spodbuditi njegovo uporabo. Kako cena vozovnic vpliva na uporabo javnega potniškega prometa? Bi brezplačni javni promet ključno vplival na večje število potnikov? Lahko po drugi strani nižja cena zniža kakovost javnega prevoza in s tem negativno vpliva na njegovo privlačnost? Kakšne so na tem področju konkretne izkušnje slovenskih občin? In kaj za vse našteto pomenijo nove oblike skupnih in deljenih prevozov?

Prostor kot omejena dobrina je od nekdaj naravno mesto konfliktov. Po obdobju poudarjanja zasebnih in posamičnih interesov se kot družba počasi obračamo k večji občutljivosti do varovanja javnega dobra tudi v prostoru. Da bi bili pri tem uspešni, moramo najprej vedeti, kaj je javni interes, zakaj potrebuje aktivno podporo, in na kakšen način se ga lahko uveljavi.

V okviru Mreže za prostor organizirata društvo Maja Farol in IPoP – Inštitut za politike prostora serijo javnih dogodkov, s katerimi želita ob konkretnih aktualnih temah opredeliti javni interes v urejanju prostora. Organizatorji želijo predvsem omogočiti predstavitev različnih vidikov javnega interesa med enakovrednimi sogovorniki v odprti moderirani razpravi.

Sedmi zbor bo potekal v ponedeljek, 21. maja 2018 od 18h do 20h v Pritličju na Mestnem trgu 2 v Ljubljani. Uvodno predstavitev teme bo pripravil in predstavil novinar Borut Tavčar.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt