Primer občine Braslovče dokazuje, da sistem urejanja prostora ne deluje
Maja Simoneti
Sodeč po primeru občine Braslovče sistem urejanja prostora dejansko ne deluje. Ker je občina sprejela prostorski red (marca 2008) v katerem ni upoštevala mnenj dveh ministrstev, med drugim tudi Ministrstva za okolje in prostor, zdaj Vlada RS zahteva ponovno presojo ustavnosti tega dokumenta, kot poroča Dnevnik. Ustavno sodišče je pred tem ob prvem pozivu Vlade ugotovilo, da dokument sploh ni veljaven, ker ni bil objavljen v Uradnem listu RS. So potemtakem neveljavna tudi gradbena dovoljenja izdana na podlagi takega dokumenta? No, občina je dokument po ugotovitvi ustavnega sodišča pač objavila v uradnem listu in življenje teče dalje. Zadrega je res velika in vse je odvisno od Ustavnega sodišča. Ministrstvi za kmetijstvo in okolje in prostor sta se na Vlado obrnili po pomoč po prizadevanju civilne družbe, ki je na problem prvič opozorila pozimi 2009. Vmes upravna enota izdaja…
Vrtec v industrijski coni?
Maja Simoneti
Pretekli teden so mediji poročali o odločitvi občine Izola, da zaradi pomanjkanja prostora v vrtcih začasno uredi enoto vrtca v industrijski coni. Na občini so namreč ugotovili, da bodo vsaj še štiri leta imeli v vrtcih premalo prostora za vse malčke, in sodeč po prispevkih v Dnevniku in Primorskih novicah je razpisnim pogojem občine za pridobitev dodatnega prostora najbolj ustrezala lokacija poslovnega objekta v industrijski coni. Medtem, ko naj bi na občini že potekale formalnosti glede podpisa pogodbe za najem z lastnikom izbranega poslovnega prostora, se oglašajo povezani starši, ki selitvi otrok v industrijsko cono nasprotujejo. Eden od bodočih sosedov vrtca pa razumno razmišlja, da se bo, če bo poslovni objekt dobil uporabno dovoljenje, potem tudi ostalim v območju verjetno splačalo zapreti dejavnost in spremeniti namembnost objektov v stanovanjsko. O tem, kako…
Upravljanje s kulturno dediščino namesto toge zaščite fizične strukture
Pregled sporočil članov Mreže za prostor
Dediščina kot priložnost - primer revitalizacije starega mestnega jedra Lublina Prenova območja zgodovinskega jedra mesta Lublin je bila ena od prioritet mesta vse od devetdesetih let 20. stoletja. Vendar pa so bili doslej projekti financirani izključno iz javnih sredstev in osredotočeni na zgradbe in infrastrukturo. Predvsem pa projekti ne upoštevajo socio-ekonomskih izzivov območja, kot so upadanje števila prebivalstva, spreminjanje bivalne v poslovno funkcijo, itd. Glavni cilj sodelovanja mesta Lublin v projektu HerO je bil zato zasnovati celosten razvojni načrt in spodbuditi zasebne lastnike nepremičnin k investiranju v obnovo. Več na www.trajekt.org. Muzej sodobne umetnosti Gösta na Finskem Natečaj za muzej sodobne umetnosti na Finskem predstavlja največji arhitekturni natečaj v finski zgodovini, udeležilo se ga je 579 birojev iz 42 držav. Naloga je bila ustvariti…
Kako bi s prostorskimi akti lahko pocenili stanovanja?
Marko Peterlin
Pred dobrim tednom smo lahko v dnevnem časopisju prebrali kratko novičko, ki je povzemala razmeroma pusto sporočilo Statističnega urada Slovenije. Ta je sporočal, da ima skoraj 63 odstotkov stanovanj v Sloveniji le en avtomobil ali celo nobenega, stanovanj z dvema avtomobiloma je manj kot 30 odstotkov, tri ali več avtomobile pa je imelo lani le 8 odstotkov stanovanj. Za večino so ti podatki presenetljivi, pa pravzaprav ne bi smeli biti. V Sloveniji je okoli 815.000 gospodinjstev in okoli 1.070.000 avtomobilov. Torej povprečno malo več kot en avto na gospodinjstvo. Pa že s tem smo med najbolj motoriziranimi državami v Evropi! Prostorski akti občin, v katerih je praviloma predpisano minimalno zahtevano število parkirnih mest, se s statistiko in podatki pogosto ne obremenjujejo preveč. Prevladujoče zahteve po parkirnih mestih v njih so večinoma bistveno višje. V novem prostorskem…
Javni denar raje za e-kolesa kot za e-avtomobile
Pregled sporočil članov Mreže za prostor
Subvencije za električna vozila – korak v napačno smer Vlada RS naj bi v prihodnjih dneh sprejela sklep o odobritvi subvencij za nakup električnih avtomobilov v Sloveniji. Tako naj bi od 1.julija naprej električni avtomobili na slovenskem trgu bili deležni posebnih subvencij. Subvencioniranje električnih avtomobilov je v direktnem nasprotju s prizadevanji mnogih strokovnjakov in organizacij po zmanjševanju potreb vožnje z avtomobili in spremembami mobilnostnih navad prebivalstva. Slovenska kolesarska mreža vidi prihodnost trajnostnih transportnih sistemov v kolesih in električnih kolesih (e-kolesih) za potrebe urbane mobilnosti na kratkih razdaljah ter v javnem transportu na daljših razdaljah. Več na sites.google.com/site/mkmslovenija/home. Kljub onesnaženemu zraku in brezplačnemu avtobusnemu prevozu še vedno raje z avtomobilom ‘Mobilizacija za javni potniški promet’…
