Primer občine Braslovče dokazuje, da sistem urejanja prostora ne deluje

28. 07. 2011

Maja Simoneti

Sodeč po primeru občine Braslovče sistem urejanja prostora dejansko ne deluje. Ker je občina sprejela prostorski red (marca 2008) v katerem ni upoštevala mnenj dveh ministrstev, med drugim tudi Ministrstva za okolje in prostor, zdaj Vlada RS zahteva ponovno presojo ustavnosti tega dokumenta, kot poroča Dnevnik. Ustavno sodišče je pred tem ob prvem pozivu Vlade ugotovilo, da dokument sploh ni veljaven, ker ni bil objavljen v Uradnem listu RS. So potemtakem neveljavna tudi gradbena dovoljenja izdana na podlagi takega dokumenta?

No, občina je dokument po ugotovitvi ustavnega sodišča pač objavila v uradnem listu in življenje teče dalje. Zadrega je res velika in vse je odvisno od Ustavnega sodišča. Ministrstvi za kmetijstvo in okolje in prostor sta se na Vlado obrnili po pomoč po prizadevanju civilne družbe, ki je na problem prvič opozorila pozimi 2009. Vmes upravna enota izdaja gradbena dovoljenja in na kmetijskih zemljiščih se mnenjem ministrstev navkljub gradijo hiše. Strokovne službe so odpovedale in sedaj so uveljavljanje pravic in odgovornosti iz prostorske in gradbene zakonodaje kot tudi gradnja in stanje v prostoru odvisni samo še od ustavnega sodišča.

komentarji (2)

  1. Alenka Polutnik, 29/08/2011 07:09

    Saj to ni edini primer. Urejanje prostora v tej državi je povsem marginalnega pomena. Začne se na vrhu, ministrstvo s tako odgovorno problematiko, lahko vodi kdorkoli. Na občinah kader, zadolžen za prostor, nima prakse, ni potrebna licenca, pogosto nima niti ustrzne izobrazbe. Odgovorne urbanistične projekte vodijo gozdarji, geografi…Vse pa vodi politika in kapital.
    Sami sebi ne delamo usluge, ker pristajamo na vsak posel, zato da preživimo. Naredimo vse, tudi kar je skregano z logiko urejanja prostora in za 50% vrednosti ponujene cene.
    Torej, kje je izdelovalec predmetnega pupa?
    Brez zamere
    Alenka Polutnik
    Veliko je podobnih primerov.

  2. martina lipnik, 07/09/2011 11:00

    “Vmes upravna enota izdaja gradbena dovoljenja in na kmetijskih zemljiščih se mnenjem ministrstev navkljub gradijo hiše. Strokovne službe so odpovedale in sedaj so uveljavljanje pravic in odgovornosti iz prostorske in gradbene zakonodaje kot tudi gradnja in stanje v prostoru odvisni samo še od ustavnega sodišča.”
    Vlada in Ministrstva imajo najbrž še kakšno možnost, da poleg obravnave na ustavnem sodišču, zahtevajo uveljavitev državnih predšpisov v občinskem prostorskem aktu. Na ustavnem sodišču bi lahko zahtevali takojšnjo začasno zadržanje veljavnosti Odloka občine, na občino bi morali poslati kakšne inšpekcijske službe – za javno upravo na primer (urbanistične ne morejo, ker so jo UKINILI – sedaj pa imajo!!). Po 64. členu Zakona o državni upravi imajo ministrstva direktno nadzorstveno dolžnost nad občinami, vsako na svojem področju, in lahko ukrepajo tudi na tak način. Vse odgovorne osebe pri nepravilnostih naj ovadijo, sloedi kaznovanje po kazenskem zakoniku za povzročeno okoljsko in drugo škodo….Velja tudi 65. člen ZDU:
    65. člen (opozorila ministrstva nadzornemu organu lokalne skupnosti),
    Pristojno ministrstvo mora opozoriti organ lokalne skupnosti, ki nadzoruje delo uprave lokalne skupnosti, če ugotovi, da uprava lokalne skupnosti ne ravna v skladu z zakonom in drugim zakonitim predpisom, in mora predlagati ustrezne ukrepe.
    Izdelovalcu prostorskega akta bi lahko odvzeli licenco na podlagi posredovanja pri zbornici…

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

DOGODKI

patawolongaurban

Omejevanje mestne rasti

Knjižnica Urbanističnega inštituta RS, 22. maj 2012 ob 17. uri

Cenovna dosegljivost stanovanj vs Suburbanizacija na primeru Avstralije

Socialna segregacija, trajna degradacija krajine, slabša opremljenost prostora in netrajnostnost so le nekatere od številnih daljnosežnih posledic uresničievanja ‘’avstralskih sanj’’ o enodružinski lastniški hiši. Kljub svetovni finančni krizi, pretečemu pomanjkanju energije in dobrim namenom urbanistov se proces širitve mest z območji izrazito nizkih gostot še vedno nadaljuje. Ironično je, da se procesi širjenja poselitve v krajino odvijajo ob istočasnem zmanjšanju obsega razpoložljivih cenovno dosegljivih stanovanj.

Predavanje Roberte Esbitt, arhitektke, razvojnice projektov in predavateljice na Univerzi RMIT v Melbournu, bo predstavilo sovpadanje elementov sodobne avstralske družbe, ki spodbujajo suburbanizacijske procese in obenem odmikajo možnosti stanovanjskega lastništva, hkrati pa vplivajo na socialne in fizične strukture v državi. Je avstralski primer neizogibna prihodnost tudi v drugih državah ali bo služil le kot ‘’opozorilni primer’’?

Vabljeni, da se nam pridružite na predavanju in razpravi.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt