Uzurpacije in degradacije prostora ostajajo nekaznovane

21. 07. 2011

Tedenski pregled objav v medijih

Ko se te ne boji nihče

Ali je naš poseg v prostor všeč našim najbližjim sosedom, nam je vseeno. Slovenija je kot mlada članica Evropske unije prevzela že veliko evropskih zakonov, toda v praksi še vedno ni niti približno tako učinkovita kot Nemčija, ki jo pogosto jemljemo za zgled. Ko gre za nezakonite gradnje, za svojimi vzorniki zaostajamo svetlobna leta. Medtem ko imajo Nemci drakonske kazni za črnograditelje, ob neupoštevanju inšpekcijskih odločb pa jih pošljejo celo v zapor, pri nas inšpektorji posameznikom še vedno v nedogled izdajajo ugotovitvene in ureditvene odločbe, občasno pa komu napišejo še bolj ali manj simbolično globo. Več na www.delo.si.

Subvencionirana najemnina le za izobražene

Mlade družine brez diplom preusmerjene k občinskim subvencijam, kjer je cenzus bistveno nižji. “Mar smo ljudje s srednješolsko izobrazbo manj vredni?” se sprašuje bralec (ime in priimek znana uredništvu), ki se je zanimal za subvencioniranje najemnine v okviru aktualnega razpisa za subvencije mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega problema. Na Stanovanjskem skladu Republike Slovenije so ga namreč obvestili, da ne izpolnjuje pogojev, saj tako on kot njegova življenjska sopotnica nimata končane vsaj višje šole. Bralčeva partnerica sicer končuje študij, vendar ga je morala zaradi nedavnega rojstva otroka začasno prekiniti. Več na www.dnevnik.si.

Država z odškodnino draži gradnjo

Kmetijsko ministrstvo je poskrbelo, da bodo številni investitorji ob pridobivanju gradbenega dovoljenja po novem morali plačati še tako imenovano odškodnino zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Ta se giblje od petih centov do 25 evrov na kvadratni meter, v večini primerov pa naj bi znašala 10 evrov za kvadratni meter. Po mnenju poznavalcev bo najbolj prizadela družine, ki so že kupile zemljišče za gradnjo, zdaj pa bodo morale poleg vseh ostalih stroškov zagotoviti še več tisoč evrov za omenjeno odškodnino. Več na www.dnevnik.si.

Javno-zasebno partnerstvo za Ilirijo v državni nadzor?

Ljubljanski svetnik Miha Jazbinšek od ministrov pričakuje, da bodo opravili nadzor domnevno spornega akta. Ljubljanski svetnik Miha Jazbinšek je v imenu stranke Zeleni Slovenije poslal pobudo oziroma poziv, naj ministri Igor Lukšič, Franc Križanič in Boštjan Žekš ter državni sekretar Bojan Suvorov opravijo nadzor zakonitosti pred kratkim sprejetih sprememb akta o javno-zasebnem partnerstvu (JZP) za izvedbo gradnje Plavalno-gimnastičnega centra Ilirija v Ljubljani. V obrazložitvi pobude Jazbinšek navaja tri glavne razloge. Prepričan je, da ta akt ni uresničljiv zaradi v prostoru predimenzioniranega programa gradnje bazena PK Ilirija, telovadnic ŠD Narodni dom in zasebne podzemne garaže (vse z dodatnim programom). Poleg tega je zanj škodljiv zaradi uničenja Letnega telovadišča Tivoli in opustitve javnega parkirišča Tivoli. Za neuresničljivega se po njegovem mnenju izkazuje tudi vsakršen koncept preplačila zasebnih komercialnih programskih vsebin v korist javnim športnim objektom. Več na www.delo.si.

Prepovedani reklamni senčniki v središču mesta

Občinski inšpektorji so gostinskim lokalom letos izdali že 84 opozoril, nekateri gostinci pa še vedno delujejo po svojih pravilih. Čeprav deveti člen odloka ljubljanske občine o posebni in podrejeni rabi javnih površin določa, da so na gostinskih vrtovih v starem središču mesta za zaščito pred soncem dovoljeni samo platneni senčniki enotne barve, torej brez reklamnih napisov sponzorjev, nekateri lokali v središču Ljubljane tega ne upoštevajo. Odloka niso upoštevali niti v lokalu, ki ga oddaja Mestna občina Ljubljana. Več na www.delo.si.

Okoli 2500 izposoj koles na dan

Okoli 2500 izposoj koles na dan Sistem izposoje koles Bicikelj, ki so ga v Ljubljani po vzoru nekaterih evropskih mest uvedli pred dvema mesecema, na dan beleži do 2700 izposoj. Do zdaj se je za uporabo registriralo več kot 16.200 uporabnikov, najpogosteje pa sta obiskani postaji pred Namo in na Prešernovem trgu. Več na www.dnevnik.si.

“Ceste na pilotih za naše razmere predrage”

Barjanska tla niso prizadela le mestnega proračuna, temveč tudi blagajno Lidla, ki je moral zapreti trgovino. Na območju nakupovalnega središča Rudnik so delavci KPL pri koncu s popravilom treh povezovalnih cest. Te so bile po enajstih letih nujno potrebne popravila, saj je bil asfalt na nekaterih mestih že toliko ugreznjen, da je bila cesta valovita. Popravilo, ki bo Mestno občino Ljubljana stalo okrog 640.000 evrov, je podjetje KPL začelo v začetku maja. Več na www.dnevnik.si.

Postaje ponekod brez strehe, vsi avtobusi s klimo

Do leta 2015 na LPP načrtujejo nakup 110 novih modernih in ekoloških avtobusov, 20 jih prihaja že jeseni. Kljub modernizaciji avtobusnih postajališč Ljubljanskega potniškega prometa (LPP) z nadstrešnicami in digitalnimi prikazovalniki je še vedno precej takšnih, ki so opremljena dokaj borno. Imajo le steber z informacijami o prihodu in odhodu avtobusa, nič drugega. Več na www.dnevnik.si.

Dolgotrajnejše prometne konice ob stadionu

Družbi Bežigrajski športni park se nasmiha izdaja okoljevarstvenega dovoljenja za prenovo Plečnikovega stadiona za Bežigradom. To je eden ključnih papirjev, ki jih podjetje v večinski lasti poslovneža Joca Pečečnika potrebuje, da bi lahko končno zaprosilo za gradbeno dovoljenje. Prenovljeni stadion za Bežigradom ne bo bistveno povečal prometa na tem območju, ker so že zdaj ceste polno obremenjene. Največje spremembe so predvidene na križišču Samove ulice in Vodovodne ceste. Z dodatnima pasovoma bo omogočeno zavijanje na Vodovodno cesto tako iz smeri križišča z Dunajsko cesto kot tudi Šiške. Več na www.dnevnik.si.

Most pri Cukrarni na sodišču

V zvezi z mostom Roška-Njegoševa pri Cukrarni se je v tožbi znašla tudi ljubljanska upravna enota. Tožbo je s pomočjo mestnega svetnika Mihe Jazbinška vložila Marinka Kurilić, sicer lastnica zemljišča pri Cukrarni. Ta v tožbi zahteva tripasovno ureditev mostu s stezami za kolesarje in pešce ter zelene površine. Več na www.dnevnik.si.

Soseska upa na deževne dni

Sprehod po Trnovskem pristanu oziroma po tako imenovani Trnovski plaži ob petkovih in sobotnih večerih vsem Ljubljančanom ni najbolj po godu. Takrat se namreč ob toplem in suhem vremenu na plažo zgrne na stotine mladostnikov, ki ob pestrem naboru pijač in glasbe preživljajo svoj prosti čas. Z enega mobilnega telefona odmevajo zvoki “turbofolka”, z drugega zvočnika je slišati pop ritme, s tretjega hip hop ali rap, med stotinami rok pa se podajajo pločevinke piva, steklenice vina in žganih pijač. Za stanovalce Trnova, ki si po delovnem tednu želijo miru in počitka, vsekakor neprijetna situacija. Več na www.dnevnik.si.

Pirničani vztrajajo, da je treba bioplinarno porušiti

Lastniki bioplinarne so hoteli zaradi gradnje brez ustreznih dovoljenj pridobiti novo gradbeno dovoljenje, vendar ga zaradi nasprotovanja stranskih udeležencev v postopku, katere zastopa Alpe Adria Green, tega niso pridobili. Aleksandra Velkovrh, glavna republiška inšpektorica za okolje in prostor, je pred kratkim v pogovoru za Delo v zvezi s sporno bioplinarno v Zgornjih Pirničah dejala, da bodo njeni inšpektorji zadevo vodili »v smeri uskladitve dejanskega stanja z veljavnim gradbenim dovoljenjem«. Več na www.delo.si.

Izbruh pred začetkom rušenja počitniških hišic v Bohinju

Župan Kramar je prepričan, da bi vlada lahko preklicala odredbo rušenja 23 objektov v Triglavskem narodnem parku. Po zakonu v TNP ni mogoče graditi počitniških hišic. Toda meščani od kmetov kupujejo in najemajo zapuščene hleve ter senike in jih preurejajo, čeprav jih je mogoče uporabljati le v kmetijske namerne. Nadzorniki parka inšpektoratu za okolje in prostor prijavijo okoli 40 do 50 takšnih primerov na leto. Po tem, ko je inšpektorat okrepil svoje delo, je teh novih črnih gradenj nekoliko manj, je dejala Tea Lukan Klavžer. Več na www.delo.si.

Letos rušenje vsaj treh črnih gradenj v parku

Konec tedna so se v Bohinju zbrali nezadovoljni lastniki hiš v Triglavskem narodnem parku, ki jim v kratkem grozi rušenje. Pristojni republiški inšpektorat za okolje in prostor, ki ga vodi Aleksandra Velkovrh, je že lani jeseni prejel 140 spisov in počasi začel izdajati odločbe o rušenju na črno postavljenih objektov. Usoda mnogih objektov od Goreljka na Pokljuki do Ukanca ob Bohinjskem jezeru je, kot kaže, že zapečatena. Več na www.dnevnik.si.

Črna gradnja Marka Jakliča končno pred rušenjem

Med nerešenimi črnograditeljskimi primeri v javnosti zdaj najbolj odmeva primer direktorja javnega zavoda Lekarne Ljubljana Marka Jakliča, ki je leta 2002 v Selu nad Polhovim Gradcem kupil staro kmetijo z 29 hektari gozda in štirimi hektari obdelovalne zemlje. Pod krinko prenove dotrajanega kmečkega poslopja je zgradil novega, svojo »haciendo« pa je obogatil še z velikim zunanjim bazenom. Ker črna gradnja še stoji, je vse več namigovanj, da gradbeni inšpektorji zanemarjajo svoje delo in nalašč ne ukrepajo oziroma zavlačujejo postopke, ko gre za vplivne in bogate črnograditelje. Več na www.delo.si.

Črnograditeljstvo: le vsaka šesta prijava se izkaže kot utemeljena

Gradbeni inšpektorji vsako leto dobijo kar 20.000 novih prijav o domnevnih nepravilnostih pri gradnjah objektov. Iz tega bi lahko sklepali, da smo država črnograditeljev. Na Inšpektoratu RS za okolje in prostor (IRSOP) pa zagotavljajo, da to ne drži, češ da je večina prijav popolnoma neutemeljenih. Marsikdaj so povezane le z odnosi med sosedi, solastniki, raznimi pravicami in obveznostmi, določenih z drugimi, in ne prostorskimi predpisi, za katere so prijavitelji prepričani, da bi jih morali reševati inšpektorji. Več na www.delo.si.

Nepremičnine v akciji: cene znižajo tudi za trideset odstotkov

Po podatkih Geodetske uprave je v prvem četrtletju letos v Sloveniji promet s stanovanjskimi nepremičninami močno upadal. Glede na zadnje četrtletje lani je bilo zapisanih 26 odstotkov manj transakcij s stanovanji in 40 odstotkov manj transakcij s stanovanjskimi hišami, v primerjavi z istim obdobjem lani je bilo transakcij s stanovanji za tretjino manj, z eno- in dvostanovanjskimi objekti pa za četrtino. Glavni krivec naj bi bile za krizne razmere še vedno previsoke cene. Več na www.delo.si.

Poleg gozdov CO2 pomembno absorbirajo tudi urbani parki in vrtovi

Mesta so lahko v veliko pomoč v boju zoper ogljikov dioksid (CO2), ki je glavni toplogredni plin in kot tak povzroča globalno segrevanje, je razvidno iz presenetljivega poročila britanskih znanstvenikov. Poleg gozdov namreč CO2 pomembno absorbirajo tudi urbani parki in vrtovi. Več na www.eko.dnevnik.si.

Neobrezana drevesa lahko ogrožajo varnost

Med pobudami meščanov, ki jih ti lahko oddajo na spletni strani Mestne občine Ljubljana (MOL), je vse več opozoril o neprimerno razraščenem in neobrezanem drevju. Na lokacijah, kot so križišče med Jamovo in Koprsko cesto, na pločniku Kikljeve ulice, v koseškem parku ali na izvozu Andričeve ulice neprimerno vzdrževana drevesa lahko ogrožajo mimoidoče in z omejevanjem preglednosti ovirajo promet. Več na www.dnevnik.si.

Hostel mora biti poceni, a tudi čist

Cene mladinskih hotelov v našem glavnem mestu so primerljive z okoliškimi prestolnicami. Mladinski hoteli so priljubljene nastanitve mladih turistov, ki med poletnimi meseci v velikem številu obiščejo naše glavno mesto. Razlog za nočitve v tako imenovanih hostlih so gotovo tudi cene. Povprečna cena postelje v skupni sobi hostla namreč znaša okoli 19 evrov, medtem ko bi v hotelu za ležišče v dvoposteljni sobi plačali okoli 50 evrov na osebo. Več na www.dnevnik.si.

V Domžalah urejajo nogometni stadion in halo

V Domžalah se bodo takoj po balkanskih atletskih veteranskih igrah, ki bodo prvi teden septembra, lotili dokončne ureditve stadiona. “Ob stadionu bomo zgradili garderobe in spremljajoče objekte, da bo igrišče v celoti urejeno v skladu s predpisi in bo omogočalo tudi tekmovanja na višji ravni,” je povedal domžalski župan Toni Dragar. Vzhodni del stadiona oziroma del stadiona ob Kamniški Bistrici je namreč montažen kar tako nogometnemu kot atletskemu klubu Domžale onemogoča organizacijo večjih tekmovanj. Več na www.dnevnik.si.

Aktivnosti za boljšo mobilnost v mestu

Mestna občina Maribor, ki je konec lanskega avgusta pridobila evropska sredstva za projekt Tramob – ukrepi za trajnostno mobilnost v mestu, nadaljuje aktivnosti za izboljšanje ali umirjanje trenda slabšanja kakovosti in učinkovitosti mobilnosti v mestu. Tatjana Štelcer iz občinske službe za odnose z javnostmi sporoča, da so glavne dejavnosti usmerjene v izboljšanje kolesarskega prometa, kakovosti ter dostopa in uporabe javnega potniškega prometa v mestu, zato v okviru tega projekta že označujejo kolesarske steze v ožjem mestnem središču. Več na www.vecer.com.

Motoristi v Mariboru najbolj pogrešajo brezplačna parkirišča

Na parkiriščih v plačljivih “belih conah” ni mogoče parkirati motoriziranih dvokolesnikov, ker ni mogoče varno nastaviti na ogled parkirnega listka. Na pločnikih in v območjih za pešce pa je prepovedano parkirati motorna kolesa in skuterje, zato utegne redar oglobiti voznika s kaznijo do 120 evrov. V urejenih urbanih središčih te zagate razrešujejo s primerno nameščenimi brezplačnimi parkirišči, rezerviranimi izključno za motorna kolesa. Maribor med ta mesta ne sodi. Več na www.dnevnik.si.

Kako plačati, če ne deluje parkomat

Vozniki, ki se želijo ob kaznovanju prekrškovnega organa izogniti potrjevanju navedb ali dokazovanju, da ni deloval parkomat, naj parkirnino plačajo pri delujočem parkomatu v bližini. Odkar so v Mariboru septembra lani uvedli nov prometni režim, ki je ukinil skoraj vse brezplačne parkirne prostore v središču mesta, se občasno še pojavljajo okvare parkomatov in med nekaterimi vozniki povzročajo zmedo, saj na armaturno ploščo ne morejo nastaviti parkirnega listka, ki bi ob preverjanju mestnega redarja dokazoval plačilo parkirnine. Več na www.vecer.com.

Še nekaj časa “plastično” krožišče

Urejanje ene glavnih prometnic v Mariboru, Titove ceste, na mestu, kjer naj bi začasno krožišče uredili v trajno, se je nekoliko zamaknilo. Če smo v začetku aprila pisali, da so montažnemu krožišču šteti dnevi, saj je tako napovedoval investicijski program za gradnjo, ima projekt sedaj drugačen terminski načrt. Trajno krožišče naj bi bilo nared do konca leta, prihodnje leto pa še novo avtobusno postajališče in preostanek Titove ceste. Več na www.vecer.com.

Frančiškanska cerkev dobiva novo preobleko

Sprva so frančiškani nameravali financirati prenovo pročelja bazilike Matere usmiljenja z odškodnino, ki jo terjajo od Mestne občine Maribor. Ker pa sodni mlini v tej pravdi še vedno meljejo, s pol milijona evrov vredno naložbo v polepšanje zunanjosti mariborske frančiškanske cerkve pa niso mogli več odlašati, so se patri morali nasloniti na druge javne in zasebne finančne vire. Več na www.dnevnik.si.

Osvežitev iz pitnikov

Ko v mestu udari vročinski val, je pitje veliko tekočine življenjskega pomena. Strokovnjaki zato priporočajo, da se na pot zmeraj podamo s steklenico vode, če te ni pri roki, pa so lahko odrešilni tudi pitniki. V mestni občini Maribor jih je podjetje Mariborski vodovod postavilo kar nekaj; kot pojasnjuje Samo Kumer iz omenjenega podjetja, so razporejeni na desetih lokacijah mesta. Več na www.vecer.com.

Vselitve možne že jeseni?

Zasebni študentski dom v Smetanovi ulici 20 v Mariboru, katerega dokončanje se je zaradi zapletov pri gradbenem dovoljenju in tudi zaradi financ zamikalo kar dobro desetletje, bo, kakor sedaj kaže, prve stanovalce le dobil v začetku novega študijskega leta. Tako namreč z gotovostjo pravi Marjan Krajnc, prvi mož Študentskega servisa Maribor (ŠSM), lastnika zloglasne stavbe. Več na www.vecer.com.

Prostorski red občine Braslovče znova roma na ustavno sodišče

Ustavni sodniki se bodo morali že drugič letos poglobiti v prostorski red občine Braslovče (PROB), saj je vlada včeraj znova sprejela zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti nekaterih delov tega dokumenta. Okoljsko (MOP) in kmetijsko ministrstvo (MKGP) sta namreč vlado opozorili, da občina Braslovče v postopku priprave tega akta in ob njegovem sprejetju ni upoštevala njunih mnenj, zato ta akt omogoča gradnjo na zemljiščih (na okoli 125 hektarjih), ki bi morala ostati kmetijska. Vlada ustavnemu sodišču tudi predlaga, naj do končne odločitve zadrži izvajanje PROB v spornih delih. Več na www.dnevnik.si.

Knjižnica pod krošnjami prvič na Goriškem

Po sedmih letih navdihujočih avantur v Ljubljani in drugih slovenskih krajih se je knjižnica pod krošnjami letos prvič preselila tudi na Goriško. Do konca julija bo potekala na dveh lokacijah v Novi Gorici, zatem pa se bo preselila še v Kanal ob Soči, svoje potepanje pa končala v Gorici v Italiji. Več na www.dnevnik.si.

Spet prva faza prenove piranskega mandrača

Zmešnjave in nestrokovnost pri prenovi mandrača si bodo najbolj zapomnili tisti, ki v Piranu živijo od turističnih prihodkov. Gostinci in hotelirji, ki že pol leta opazujejo gradbišče, so se slabega stanja že tako naveličali, da so zelo skopi tudi pri izjavah. Pri vprašanju za komentar jih večina skomigne z rameni in resignirano pove, da je letošnja poletna sezona bolj ali manj izgubljena, morebitna škoda pa se bo ugotavlja na koncu. Več na www.delo.si.

V piranskem mandraču spet brnijo stroji

Po večmesečnem zastoju bodo danes delovne ekipe ponovno začele rekonstruirati piranski mandrač, tokrat pod še bolj budnim očesom strokovnih služb in tudi krajanov, ki so se združili v civilno iniciativo z namenom, da ohranijo bogato kulturno vrednost tega dela Pirana. Projekt prenove je vezan tudi na sofinanciranje Evropske unije v višini 2,5 milijona evrov, ki pa se konča oktobra. Če dela do takrat ne bodo končana, piranski občini grozi, da bo morala vrniti ta sredstva. Več na www.dnevnik.si.

Na vidiku kulturnovarstveno soglasje za drugi del obnove piranskega mandrača

Piranska enota zavoda za varstvo kulturne dediščine nas je prav včeraj obvestila, da je investitor že pridobil dokumentacijo drugega dela konservatorsko-restavratorskega projekta, ki zajema posege na obalnem zidu mandrača, pomolih ter kamniti in kovinski opremi mandrača. Piranski zavod bo nemudoma odločal o zadevi in izdal kulturnovarstveno soglasje, so še sporočili. Več na www.dnevnik.si.

Intervju z Borisom Popovičem: »Monte Carlo bi se učil od nas, kako postati razvit«

Boris Popovič, ki bo v sredo tretjič postal koprski župan, je ponovno presenetil.

Boste kandidirali še četrtič? (Deset sekund premisleka) Verjetno bom.

Zakaj? V tokratnem programu je med drugim zelo pomembna točka, ki se imenuje Capovizija. Capovizije ni mogoče uresničiti v treh letih. Lahko pa v tem času naredimo ogromne korake, dobimo dovoljenja in začnemo graditi. Šele ko bo program uresničen, bo Koper postal zanimivo mesto. Najbolj zanimiva občina ali območje za vlaganja v tem delu Evrope. Rad bi bil del te zgodbe. Več na www.delo.si.

Izolski vrtec z enoto v industrijski coni

Izolska občina načrtuje novo enoto vrtca Mavrica v izolski industrijski coni, vendar se starši že zbirajo in so odločeni zavrniti tako rešitev. Starši zadnje dneve zbirajo podpise in intenzivno sestankujejo, saj so odločeni, da svojih otrok ne pošljejo na napovedano lokacijo. Nekateri so nam ogorčeno povedali, da so o zadevi še vedno obveščeni zgolj po neformalni poti, saj naj od vrtca ali občinske uprave ne bi dobili uradnega obvestila. Več na www.dnevnik.si.

Prostori za vrtec brez uporabnega dovoljenja

Dobre namere izolskega župana Igorja Kolenca, da še pred pričetkom naslednjega šolskega leta uredi problematiko čakalnih vrst v izolskih vrtcih, se srečujejo z vse več težavami. Kolenc je na podlagi javnega razpisa za najem prostorov za nove enote vrtca Mavrica že prejšnji teden izdal sklep, da se kot najugodnejši ponudnik izbere izolsko podjetje Topterm instalacije in se z njim podpiše pogodba za obdobje štirih let. Vendar pa se še pred podpisom pogodbe zatika na več ravneh. Več na www.dnevnik.si.

Prepiranje za “javni vrt” v Bovcu se ne splača

V Bovcu in okolici se bodo najemnine za občinske nepremičnine nekoliko povišale, a bodo še vedno bistveno nižje kot v Tolminu ali Kobaridu. Občina Bovec je namreč sprejela nov ustrezni pravilnik, ki pa na nek način kaznuje prepiranje za parkirni prostor na javnem dobrem. Več na www.primorske.si.

Mladinski hotel v Ajdovščini si utira pot na turistične zemljevide

Maja odprti Mladinski center in hotel Ajdovščina si utira pot na turistične zemljevide. Trenutno v njem bivajo mladi odbojkarji iz sosednje Italije, ob organiziranih skupinah pa tja prihajajo tudi običajni popotniki. Več na www.primorske.si.

Bistričani so za avtocesto do Postojne in ne do Divače

Najprimernejša trasa avtoceste do Jelšan je za občane Ilirske Bistrice tista, ki bi vodila do Postojne. Tako so na okrogli mizi menili predstavniki bistriške občine, gospodarstva in družbe. Pritegnili so jim tudi predstavniki civilnih iniciativ divaške občine. Več na www.primorske.si.

Civilna iniciativa o avtocestnem odseku Jelšane-Postojna

Skupina Nove ideje za razvoj območja Ilirske Bistrice je pripravila okroglo mizo o različnih predlogih trase avtoceste med Jelšanami in Postojno. Okoljsko ministrstvo je namreč na spletni strani objavilo javni poziv za vlaganje pripomb na predloge trase avtoceste, zato so želeli s ponedeljkovo razpravo pomagati prebivalcem k oblikovanju mnenj. Več na www.primorske.si.

Za parkiranje bo zadoščal listek, napisan na roke

Tudi v Sežani se obetajo modre cone, parkirne ure in omejitev brezplačnega parkiranja. Sprva le ob Partizanski cesti in pri zdravstvenem domu., brez parkirnine, strogih ukrepov redarstva in glob za kršitelje. Kasneje pa – morda – tudi s tem. Več na www.primorske.si.

Bo na Mostu na Soči kajak center?

Agencija RS za okolje že več mesecev premleva prošnjo mostarske sekcije Kajak kluba Soške elektrarne za gradnjo kajak centra ob jezeru. Zapletlo se je zaradi nove vodarske zakonodaje, ki razširja poplavno območje. Odgovor bo znan konec meseca. Več na www.primorske.si.

Vse kaže, da bodo v Livadah nadaljevali z gradnjo stanovanj

Delavci škofjeloške družbe SGP Tehnik, od sredine prejšnjega tedna ograjujejo zemljišče med neprofitnim blokom v Livadah in Južno cesto. V občinski upravi o tem menijo, da želijo zaščititi območje, na katerem je Gorica Leasing dobil gradbeno dovoljenje za nove bloke. Več na www.primorske.si.

Kampiranje na črno je lahko nevarno

Mali rtič v zalivu sv. Jerneja je v koprski občini očitno najbolj priljubljeno mesto za tiste, ki radi kampirajo, vendar za to ne želijo seči v žep. Konec tedna so občinski redarji in policisti ob nadzoru kampiranja na črno tam izsledili največ kršiteljev. Kot so povedali v koprskem občinskem redarstvu, bodo omenjena območja nadzorovali med vso turistično sezono. Menijo namreč, da so tovrstni skupni nadzori potrebni, predvsem pa učinkoviti. Obiskovalce, turiste in druge je treba namreč ozavestiti, da je kampiranje in prenočevanje na mestih, ki za to niso namenjena, prepovedano. V nekaterih primerih je lahko tudi nevarno. Več na www.primorske.si.

Kmalu z vlakcem po parku Sečoveljske soline

Obiskovalci Krajinskega parka Sečoveljske soline se bodo po njem morda že kmalu zapeljali z vlakcem. To je ena v nizu predvidenih novosti v parku, ki je nedavno z nekajletno zamudo dobil upravljalski načrt. Več na www.primorske.si.

V krajinskem parku nastaja črni madež

“Za nas ni nobene dileme: parcela, na kateri raste objekt, je znotraj Krajinskega parka Sečoveljske soline, na tem območju pa takih posegov ne bi smelo biti,” pravi vodja krajinskega parka Andrej Sovinc. Znotraj meja krajinskega parka, na levem bregu Dragonje, rastejo temelji večjega objekta. “Investitor se je lotil izkopa za temelje in začel z betoniranjem objekta, ki ni niti tako zelo majhen,” je potrdil vodja krajinskega parka Andrej Sovinc. O posegu je vodstvo parka že obvestilo ministrstvi za okolje in za kulturo, ter inšpektorat za okolje v Kopru. Več na www.primorske.si.

Počku in Baču (še) niso šteti dnevi

Pred petimi meseci je civilna iniciativa ministrici za obrambo Ljubici Jelušič izročila peticijo Za pivško kotlino brez streljanja, ki se nanaša na osnutek državnega prostorskega načrta za Osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna. Na včerajšnji seji je vlada sprejela odgovor na zahteve 16.000 podpisnikov. Vlada je na včerajšnji seji naložila ministrstvoma za okolje in prostor ter za obrambo, da nadaljujeta s pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za vadišče ter da z lokalnim okoljem in nosilci urejanja prostora dosežeta čim večjo usklajenost umestitve vadišča v prostor. Več na www.primorske.si.

DODAJ SVOJ KOMENTAR: Prosimo izpolnite vsa polja. Na vaš e-mail vam bomo poslali potrdilo o objavi vašega komentarja. Vaš e-mail javno ne bo objavljen.

DOGODKI

Dosegljiva stanovanja

Vabimo vas, da se nam pridružite na posvetu Dosegljiva stanovanja, ki bo 18. decembra 2017 ob 13. uri v prostorih Ministrstva za okolje in prostor, Dunajska 21, Ljubljana (velika sejna soba v podhodu).

Na posvetu se bomo seznanili z akcijskim načrtom Partnerstva za stanovanja v okviru Urbane agende za EU in izvajanjem Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025.

Urbana agenda za EU (UAEU) vzpostavlja okvir za boljše usklajevanje politik, akterjev in deležnikov upravljanja ter boljše razumevanje razvoja mest. Kot ključni mehanizem za izvajanje urbane agende delujejo t.i. partnerstva, v katerih sodelujejo evropska mesta, države članice, Evropska komisija in druge evropske ustanove. Cilj Partnerstva za stanovanja je spodbujati dostopnost kakovostnih stanovanj. Partnerstvo se osredotoča na javna dostopna stanovanja, pravila o državnih pomočeh in splošno stanovanjsko politiko. Ukvarja se tako z občinskimi, socialnimi, zadružnimi kot z najemniškimi stanovanji in dostopnim lastništvom stanovanj. Ne ukvarja se s stanovanji za nujne primere ali izključno tržnim najemom in lastništvom domov.

Resolucija o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (NSP) je eden ključnih dokumentov za reševanje stanovanjske problematike v prihodnje in oblikuje aktivno stanovanjsko politiko. Pri oblikovanju programa je bilo vodilo načelo javnega interesa in dolgoročno zagotavljanje kakovosti bivanja za vse prebivalce. Posebno pozornost NSP posveča mladim, starejšim in ranljivejšim skupinam prebivalcev. V NSP so zastavljeni dolgoročni cilji, ki so bili s strani javnosti že sprejeti s širšo stopnjo konsenza: uravnotežena ponudba primernih stanovanj, lažja dostopnost do stanovanj, kakovostna in funkcionalna stanovanja, večja stanovanjska mobilnost prebivalstva.

PROGRAM

13.00–13.15

Pozdrav

13.15–14.00

Partnerstvo za stanovanja Urbane agende za EU (Črtomir Remec, SSRS)

Izvajanje Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 (Vesna Dragan, MOP)

14.00–15.00

Razprava (Moderira: Marko Peterlin, IPoP)

 

Prosimo, da potrdite svojo udeležbo do četrtka, 14. 12. 2017 na petra.ockerl@ipop.si.

Dogodek poteka v okviru Podpore izvajanju urbane politike in programu URBACT.

Več dogodkov
Napovednik Trajekt